Nahajate se tukaj

Evropska varnostno-obveščevalna služba?

Brutalni novembrski teroristični napad v Parizu je odprl tabu temo -  neučinkovitost evropskih obveščevalnih služb! Pravzaprav se vsi čudijo, da so evropske obveščevalne službe v tem tragičnem primeru popolnoma padle na izpitu. V tehnično-organizacijskem smislu sta odgovora le dva: prvi predpostavlja uspešno koordinacijo med nacionalnimi obveščevalnimi službami, drugi pa ustanovitev skupne evropske obveščevalno-varnostne agencije.

Dejstvo je, da med evropskimi obveščevalnimi službami ni učinkovitega sodelovanja oziroma koordinacije. Seveda se takoj postavlja vprašanje zakaj? Najpogosteje navedeni razlogi so slabša usposobljenost, opremljenost in finančna podhranjenost v primerjavi z ameriškimi obveščevalnimi službami. Verjetno vse to drži, vendar še vedno ne dobimo odgovora na vprašanje zakaj med njimi ni boljšega sodelovanja? Si morda ne zaupajo dovolj?

Mislim, da razlog za nesodelovanje tiči drugje, tj. v naravi delovanja nacionalnih obveščevalnih služb. Znano je, da vsaka varuje svojo identiteto, vsaka želi biti uspešnejša, na nek način edinstvena pri reševanju nekega konkretnega problema. Med seboj tekmujejo, postajajo konkurentke in rivalke. Ne gre torej zato, da bi nemški obveščevalci ne zaupali ali celo sovražili francoske ali belgijske kolege. In obratno. Nesodelovanje torej tiči v naravi organizacije obveščevalne dejavnosti v Evropski uniji, v sami tehnologiji, na kateri temelji dejavnost.

Podobno je na vojaškem področju. Tu sicer večina članic EU sodeluje v okviru Nata, a smo že na primeru Sirije spoznali, da Evropejci težko artikuliramo in zavarujemo svoje interese. Evropske armade niso bile sposobne postaviti niti morske blokade v nekem majhnem delu Sredozemlja, da bi tihotapcem preprečili transport migrantov. Če k temu dodamo že zgoraj omenjeno dejstvo, da obveščevalne službe niso bile sposobne zaznati niti enega samega indica za najobsežnejši teroristični napad v Evropi, je povsem jasno, da smo z varnostnega vidika zelo ranljivi.

Da je potrebna reforma obveščevalno-varnostnih služb so iz istih razlogov že zdavnaj spoznale tudi ZDA. Američani so ocenili, da je islamskim skrajnežem uspel največji teroristični napad doslej (11. septembra 2001) ravno zaradi nesodelovanja sedemnajstih obveščevalnih agencij. Če bi sodelovale, bi lahko povezale različne drobce informacij v konsistentno informacijo, s pomočjo katere bi zagotovo preprečile teroristični udar. Američani so nato transformirali svojo obveščevalno skupnost in v temelju spremenili način delovanja krovne  US IC (United States Intelligence Community) ter ustanovili še novo DNI, ki poveljuje vsem članicam US IC in neposredno odgovarja predsedniku. Tradicionalno rivalstvo so zmanjšali tudi tako, da so vse agencije opremili z enotno Web 2.0 tehnologijo, ustvarili posebno interno Wiki okolje in uvedli mnogo novih orodij in metod dela. Na ta način dobijo neprimerno več varnostno relevantnih informacij.

Smo torej sposobni narediti pomemben korak naprej in po ameriškem zgledu ustanoviti vseevropsko varnostno-obveščevalno službo? Čas v katerem živimo to nedvomno zahteva!