Evropski poslanec, član parlamentarnega odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, dr. Milan Zver, se je v soboto 25. avgusta dopoldne udeležil slavnostne otvoritve 50. kmetijsko-živilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni.
AGRA letos poteka med 25. in 30. avgustom na razstavnem prostoru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in ponuja priložnosti za srečanja, pogovor in usmeritve za delo v korist slovenskega kmeta, kmetijstva, gozdarstva, ribištva in podeželja.
Dr. Zver si je po otvoritveni slavnosti ogledal razstavne prostore sejma, mnogih razstavljalci so mu predstavili svoje izdelke in delovanje.
V popoldanskem času je bil dr. Zver gost regionalne debate, ki jo je organizirala informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji. V debati so so govorniki poskušali odgovoriti na vprašanje, kakšen vpliv bo imel vstop Hrvaške v EU na slovenski kmetijsko-živilski sektor.
Poleg dr. Zvera so na okrogli mizi sodelovali še Branko Ravnik, državni sekretar za kmetijstvo, Janja Kokolj Prošek, vodja službe za živilsko predelovalno industrijo, prof.dr. Jernej Turk in Boris Fras iz Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije.
Dr. Zver je kot prvi govornik predstavil izhodišča prenovljene skupne evropske kmetijske politike, ki letos praznuje 50 let. Po njegovem mnenju vstop Hrvaške v EU ne bo bistveno vplival na položaj Slovenije na področju kmetijstva. Postavil je nasprotno trditev, s katero se je strinjala večina razpravljalcev, da bo priključitev Hrvaške bolj stresna za Hrvaško kot za Slovenijo. Izpostavil je dva ključna problema slovenskega kmetijstva: premajhno samooskrbo s hrano in negativne demografske trende, zaradi katerih vedno bolj primanjkuje mladih v slovenskem in evropskem kmetijstvu.
Dr. Zver se je v razpravi zavzel za tudi to, da bi državno zemljo, ki sodi pod Sklad kmetijskih zemljišč, postopoma vključili v ustreznejši način kmetovanja. »Potrebno okrepiti položaj kmeta izvajalca v celotni prehrambeni verigi in na ta način zmanjšati preveliko razpoko med kmetom in potrosniki. V danih razmerah to namreč izkoriščajo različni posredniki«, je povedal.
V zaključku je poudaril, da je potrebno kmeta približati tako potrošniku, kakor tudi zemlji, ki mu po skoraj sedmih desetletjih še vedno skoraj ni dostopna.