V petek, 25. oktobra, je potekal že 8. Pučnikov večer z naslovom Politična kultura na Slovenskem – »Med socialistično in parlamentarno demokracijo, med utopijo in stvarnostjo”
V petek, 25. oktobra, je potekal že 8. Pučnikov večer z naslovom Politična kultura na Slovenskem – »Med socialistično in parlamentarno demokracijo, med utopijo in stvarnostjo”
Dr. Milan Zver je uvodoma predstavil zgodovinski pregled politične kulture in odnosa Slovencev do demokracije. Kot prvega pobudnika demokracije je dr. Zver izpostavil Janeza Evangelista Kreka. Povedal je tudi, da je že Albin Prepeluh ob prvih jugoslovanskih volitvah pisal o bizantinski politični omiki in zahodni politični omiki, kjer je za prvo značilna močna vloga šefa države in kolektivizem, za drugega pa razvoj civilne družbe in individualizem. V 80-ih letih 20. stoletja se je obudila ideja ljudske demokracije in spoštovanja človekovih pravic. Vendar pa je danes navdušenje nad demokracijo precej manjše kot je bilo pred dobrimi dvajsetimi leti. Dr. Zver je izpostavil vstajniška gibanja, kjer so v ospredju demagogija in evroskepticizem. »Nekritično sprejemamo koncepte, ki so že na smetišču preteklosti in so v bistvu nevarni,« je opozoril dr. Zver. Poudaril je še, da so to nesprejemljivi načini, ki z demokracijo nimajo nič skupnega in ob tem vprašal: »Kaj pa načelo legitimnosti? Boste odstranjevali izvoljene predstavnike kar tako?« Po Zverovem mnenju je zato ključno, da se o tem odpre razprava.
Dr. Zver je tudi povedal,da so po raziskavah Eurobarometra slovenski mladi veliko bolj apolitični in veliko manj cenijo demokracijo kot njihovi evropski sovrstniki.
“Kar me skrbi pa je to, da mladi pomenske simbol kot so Tito, revolucija, zvezda, Che Guevara, pojmujejo kot dobre. Če se ne bo poznavanje povečalo, bomo čez desetletje ugotavljali še slabše stanje. Mladi so namreč nepopisani listi,” je dejal dr. Zver in dodal, da bi “politično kulturo morali graditi tudi s šolskim sistemom in kurikuli, predvsem pa s konstruktivno vlogo medijev”.
Dr. Zver je spregovoril tudi o tudi vedno nižji volilni udeležbi in ob tem izrazil prepričanje, da demokracija potrebuje aktivnega in zrelega državljana. Izpostavil pa je tudi slab volilni sistem in poudaril, da za stabilnost potrebujemo večinski volilni sistem.
Na pogovornem večeru je spregovoril tudi publicist dr. Bernard Nežmah, ki vstajništvo in podobne ideje vidi kot odgovor na travme in nezadovoljstvo državljanov, da nimajo vpliva na usodo države. Nežmah ob tem ocenjuje, da v Sloveniji poleg volitev manjka še odločanje o ljudski iniciativi v obliki državljanskega vlaganja zakonov v državni zbor ter za referendume na lokalni ravni. Kot primer je dr. Nežmah navedel Maribor, kjer bi prej pričakovali referendum o uporabi radarjev, »vendar je bilo očitno bolj enostavno metati kamenje«.
Po Nežmahovem mnenju je eden ključnih elementov za demokracijo tudi poraz na volitvah, saj se le iz njega lahko politiki tudi česa naučijo.
Predstavnik Civilne družbe za pravično Slovenijo, Jože Možina, pa je v svojem nastopu povedal, da v Sloveniji lahko govorimo o »eroziji politične kulture, saj je država bolna oaza propadlega totalitarizma". Nizka politična kultura je po mnenju Možine posledica izvornega greha slovenske novejše zgodovine, ki sega v čas revolucionarnega divjanja med vojno in po njej. Možina se je ob tem tudi vprašal, kako je mogoče, da se »na Trgu republike 20 let po propadu socializmov lahko pojavijo jugoslovanske zastave in rdeče zvezde«.
Izpostavil je še pomanjkanje osveščenih in angažiranih državljanov. Ob tem je spregovoril tudi o dejavnosti Civilne družbe za pravično Slovenijo in poudaril, da je nastala spontano kot oblika aktivnega državljanstva, zato je vsakršno umeščanje v politične vrste oziroma potencialne politične stranke, neprimerno. »Ločnica med politiko in civilno družbo jasna,« je še dejal Možina.