Nahajate se tukaj

Dr. Milan Zver: Novega zunanjega ministra na področju zunanje politike čaka veliko napornega dela

Evropski poslanec dr. Milan Zver je bil gost oddaje Aktualno na Nova24TV, kjer je bila govora o aktualnih temah, povezanih z Evropsko unijo, o slovenski zunanji politiki, o ilegalnih migracijah, varovanju meja, o Brexitu, o kredibilnosti naše države na mednarodnem parketu in še marsičem zanimivem. 
Uvodoma sta poslanec in voditelj spregovorila o tem, v kakšnem stanju je Evropska unija danes. Dr. Zver je bil mnenja, da ankete kažejo na podporo Uniji, kar po njegovih besedah pomeni, da ljudje opažajo, da ima EU skupne probleme in izzive. Med njimi je naštel migracije, terorizem, energetsko odvisnost in varnost. »Na te skupne probleme je treba najti odgovore in menim, da bo na teh področjih politika bolj povezana, integrirana, na nekaterih drugih področjih, kot je na primer kmetijska politika, pa bi EU morala postati bolj ohlapna,« je prepričan dr. Zver.

Na vprašanje o tem, zakaj ideja o Združenih državah Evrope v primerjavi z Združenimi državami Amerike očitno ne more uspeti, je dr. Zver odvrnil, da je primarna identifikacija v Evropi povezana z nacijo, šele nato z Unijo, »zato v okviru EU ne bo mogoče zgraditi unitarne države, če bo to kdo poskušal, bo EU pokala po šivih.« »V ZDA pa je bilo drugače, tja so ljudje prihajali, ustvarjali neko svojo kulturo - amerikanizem, in tam je prvi steber država ZDA,« je dejal dr. Zver. 

V nadaljevanju je pogovor tekel o trenutno aktualni temi – ilegalnih migracijah, kajti Balkanska pot se ponovno odpira. Dr. Zver je ob tem prepričan, da Evropska unija potrebuje močne zunanje meje. »Te so predpogoj za svobodno gibanje v Evropi, kajti v kolikor bodo zunanje meje močne, bodo notranje meje šibke, v kolikor pa bodo zunanje meje šibke, bodo notranje meje postale močne,« je povedal ob tem in dodal, da bi si Evropa v prvi vrsti morala prizadevati, da odpravi vzroke za nezakonite ekonomske migracije v državah izvora. Ob tem je dodal, da je za to že bil ustvarjen drugi Junckerjev investicijski načrt, preko katerega države izvora migrantov že dobivajo pomoč, in ocenil še, da bi bilo treba obvezne begunske kvote ukiniti ter vzpostaviti nove mehanizme reševanja tega problema. Sicer pa po mnenju poslanca edino Frontex lahko brani zunanje meje, »a je ta hip kadrovsko podhranjen.« 

»Slovenci na naši južni meji že čutimo pritisk ilegalnih migrantov in za rešitev te situacije bi nemudoma morali stopiti v stik z drugimi balkanskimi državami, predvsem pa bi tu Hrvaška morala opraviti svojo vlogo. Konec koncev bi v tem primeru lahko storila prvi dober korak proti vstopu v Schengen,« je menil evropski poslanec.

Voditelja je nato zanimalo, zakaj se Evrope kljub temu, da ima močan ter velik trg nikoli ne omenja kot svetovne sile, kot npr. Kitajske, Amerike, … »Ključen problem je varnostna in zunanja politika. Imamo sicer visoko predstavnico EU za varnostno in zunanjo politiko, ki pa ni vabljena na vrhunska srečanja o izjemno pomembnih temah, kar pomeni, da tudi na diplomatskem parketu ta predstavnica ni prepoznana,« je prepričan evropski poslanec. 

V nadaljevanju oddaje, ko je bilo govora o slovenski zunanji politiki, je dr. Zver ocenil, da je le –ta preveč proruska in da novega zunanjega ministra čaka težko delo, da popravi stanje, ki je bilo v zadnjem mandatu narejeno. »Aktualni zunanji minister nas je preusmeril na Vzhod in Jugovzhod, obrnil se je proti Iranu, Turčiji, trinajstkrat je šel v Moskvo, niti enkrat v Ameriko. Že samo razprave o priznanju Palestine kažejo stanje duha slovenske zunanje politike. V zadnjih letih je samo ena država priznala Palestino, ostale države (Poljska, Romunija, Bolgarija) so jo priznale že leta 1988, ko so bile članice Varšavskega pakta, sicer pa si nobena normalna država z normalno zunanjo politiko ne upa priznati Palestine, ker bi to negativno vplivalo na njen mednarodni položaj,« je poudaril dr. Zver. Ob tem je še izrazil prepričanje, da mora biti prorusko usmerjena politika sanirana, »saj je slovensko ljudstvo dalo ukaz slovenski zunanji politiki, v katero smer mora iti. Že na plebiscitu je ljudstvo povedalo svoje želje, nato na referendumu o EU in Natu. Volja ljudstva je bila jasna in tu ne bi smela telovaditi nobena vlada,« je povedal dr. Zver. Ob tem je še dodal, da je Slovenija s prorusko politiko, ki ni bila modra, izgubila verodostojnost na marsikaterem področju.  

Dr. Zver je v nadaljevanju predstavil tudi ključne točke programa SDS za področje zunanje politike. »Pomembni so dobrososedski odnosi, kjer je treba veliko postoriti, odnosi z ZDA, ponovno moramo postati proaktiven in verodostojen partner v EU, ostati moramo odprti tudi za tretje države. Slovenija na področju zunanje politike seveda ne  bo velefaktor, ampak skupaj z EU pa lahko doseže pomembne in zgodovinske cilje,« je ob tem poudaril. Dodal je še, da za dobro zunanjo politiko potrebujemo tudi izšolane diplomate, pri čemer je omenil možnost ustanovitve Akademije za diplomate, »ki bi jo ustanovili, v kolikor bi stroka ugotovila, da to potrebujemo.« 

Evropski poslanec je ob tem bil še mnenja, da svet potrebuje ameriško evropsko zavezništvo, zlasti na področju obrambe, kjer bomo še sodelovali v prihodnjih desetletjih. Prav tako je prepričan, da bi tudi kulturno-civilizacijske vezi lahko bile močnejše. »Ko pa pridemo na področje ekonomije, pa se stvari spremenijo. Na primer: nemška avtomobilska industrija je najmočnejša na svetu in Nemci se bojijo nove protekcionistične politike ZDA, saj bi ta gotovo prizadela nemško industrijo,« je dejal dr. Zver. Ob tem je bil še mnenja, da si dolgoročno gledano trgovinske vojne ne želimo. »Spomnimo se, kam je protekcionizem že pripeljal. Sam menim, da bi v EU morali sprejeti TTIP, ki bi bil odličen tako za gospodinjstva kot gospodarstvo,« je ob tem dejal in dodal, da upa, da se s to vrsto razprav, ki jih spremljamo danes na področju ekonomije in trgovine, ne bo šlo predaleč. 
Dr. Zver ob koncu pogovora na področju zunanje politike ohranja optimizem, saj meni, da če bo nova desnosredinska vlada vodila slovensko zunanjo politiko, potem bo verodostojnost in zaupanje v državo tudi na zunanjepolitičnem parketu hitro prišlo nazaj.