Evropski poslanec iz vrst Slovenske demokratske stranke in vodja slovenske delegacije ELS v Evropskem parlamentu dr. Milan Zver je bil včeraj gost oddaje Tema dneva na Nova24TV. V oddaji so spregovorili o prihodnjem večletnem programu Evropske unije za izobraževanje za mlade, mobilnost in šport, bolj poznanem pod imenom Erasmus+. Dr. Milanu Zveru je namreč Evropski parlament nedavno podelil odgovorno funkcijo, saj se bo v imenu te institucije pogajal za finančna sredstva za program Erasmus+. Evropski poslanec pravi, da so mu s tem imenovanjem v Evropskem parlamentu naložili precej dela, po drugi strani pa je počaščen, da so mu v odboru za izobraževanje in kulturo zaupali tako odgovorno funkcijo. »Tudi sicer sem stalni poročevalec Evropskega parlamenta za program Erasmus+, sedaj pa bom pripravljal še poročilo parlamenta za prihodnji program, ki bo tekel od leta 2021 do 2027,« je ob tem povedal evropski poslanec.
Evropska komisija je 30. maja predlagala dvakratno zvišanje proračuna za področje mladih, mobilnosti, izobraževanja v primerjavi s sedanjim proračunom. To zvišanje je veliko, glede na to, da so za druga pomembna področja evropske politike, na primer kmetijstvo, proračun občutno zmanjšali, pri čemer pa dr. Zver dodaja, da to povečanje predstavljati kot podvojitev ni čisto korektno, kajti »če upoštevamo inflacijo in mnoge nove pobude, ki so dodane v program, je zvišanje manjše. Vsi, ki delajo z evropskimi programi za mobilnost, vedo, da je absorbcijska sposobnost izjemno velika. V nekaterih delih programa jih med stotimi odličnimi prijavljenimi projekti izberejo le nekaj deset, ker enostavno na voljo ni dovolj sredstev,« je ob tem pojasnil dr. Zver. Prav zato je njegovo stališče, da se mora proračun programa potrojiti. »Predsednik Evropske komisije je v preteklosti omenjal celo devetkratno povečanje, ki seveda ni realno, trikratno povečanje pa je,« je ob tem ocenil evropski poslanec. Dodal pa je tudi, da bo kot glavni pogajalec moral pripraviti dosje, s katerim se bosta morala strinjati tako Evropska komisija kot Svet, »kar pomeni, da nas čakajo zanimiva pogajanja. Naše izhodiščne ambicije morajo biti visoke, da se bomo na koncu lahki izpogajali za to, kar je možno,« je ob tem še dejal.
Kot je omenil voditelj oddaje, je Erasmus+ plus eden od najbolj poznanih evropskih programov in ima med državljani veliko podporo, po drugi strani pa slišimo tudi očitke, da gre pri omenjenem programu zgolj za turizem in da program ni prav resen. Dr. Zver se z očitki o turizmu nikakor ne strinja. »Analize so pokazale, da tisti, ki so se udeležili aktivnosti v okviru tega programa, veliko lažje najdejo zaposlitev kot ostali, prav tako se čutijo bolj pripadne evropski ideji, bolj so vključeni v demokratične procese, se v večjem odstotku udeležujejo volitev. Vse to je izjemno pomembno,« je povedal dr. Milan Zver.
Ob tem dodaja, da pri tem programu ne gre le za izmenjave študentov, učencev, učiteljev in skupin mladih. »Erasmus+ projekti spodbujajo sodelovanje univerz, podjetij, znanstvenih institucij, kar je zelo pomembno. Izobraževalne ustanove se morajo odpirati navzven, povezovati se morajo z gospodarstvom in civilno družbo. Ob tem gre tudi za povezovanje izobraževalnih institucij med državami Evropske unije, s čimer se dviguje kakovost izobraževanja tudi v državah članicah,« je pozitivne učinke programa Erasmus+ naštel dr. Zver.
Z očitki o tem, da je pri omenjenem programu preveč birokracije, da je potrebno izpolnjevati 60 strani dolge pogodbe za prijavo za sredstva ali prijavo za projekte, pa se dr. Zver strinja, saj tudi sam v poročilih o programu vselej opozarja na preveč birokracije. »Zdi se, da večina evropskih projektov boleha, ker imajo pretirane administrativne zahteve. Mislim, da bi se birokracijo dalo še veliko bolj oklestiti kot smo jo sedaj. Po eni strani namreč ne smemo zahtevati, da državljani izpolnjujejo nesmiselno dolge formularje, po drugi strani pa moramo poiskati tudi načine, da se preverja namenskost porabe evropskega denarja,« je ob tem poudaril evropski poslanec.
Voditelj je ob tem še spomnil, da je program Erasmus star 30 let, v vsem tem času pa je bilo vanj vključenih 9 milijonov Evropejcev, kar kljub temu, da je Evropejcev 500 milijonov, ni tako majhna številka. »V novem ciklu, ki se začne čez tri leta, pa imamo še večje ambicije,« je dejal dr. Zver, ki poudarja, da bi v prihodnjih sedmih letih v aktivnosti programa želeli vključiti 12 milijonov ljudi. »Ta koncept univerzitetnega študija v tujini je izjemno priljubljen, pritegniti pa moramo tudi učence iz poklicnega izobraževanja, učitelje, trenerje, pa seveda čim več organizacij, podjetij in znanstvenih ustanov,« je zaključil dr. Milan Zver.
Video pogovor si lahko ogledate tukaj.