Nahajate se tukaj

Dr. Milan Zver proti aktu o medijski svobodi, ki v resnici krni svobodo medijev

Evropski parlament je nedavno sprejel akt o medijski svobodi, za katerega je na plenarnem zasedanju glasovalo 464 poslancev, 92 jih je bilo proti, 65 vzdržanih. Slovenski poslanec dr. Milan Zver je bil kot edini slovenski poslanec proti omenjenemu zakonu, saj je prepričan, da se medijska svoboda z njim krni in ne veča, kot prepričujejo pripravljalci akta.

»Evropski parlament je danes z veliko večino, to je potrebno poudariti, potrdil ta zakon, ki je bil sprejet v trialogu med Svetom in Parlamentom, kot dvema zakonodajnima telesoma. Dejansko je v trialogu kompromis uspel že decembra. Prav tako decembra pa je tudi slovenska vlada dala svoj predlog zakona o medijih v javno razpravo in obstaja tudi neposredna vsebinska povezava med obema omenjenima aktoma,« je povedal poslanec.

Zakaj je bil dr. Zver proti omenjenemu aktu kot eden redkih poslancev iz EPP druščine? »Predvsem zaradi tega, ker menim, da akt pretirano regulira medijski prostor, ki mora biti sam po sebi svoboden. V njem so nekatere koristne stvari, kot recimo, da bodo vodili vseevropski register lastnikov, da bodo skrbeli za večjo medijsko simetrijo, tudi na ravni EU, in s tem bi se tudi države članice morale prilagajati,« je prepričan evropski poslanec. Obenem medijski akt sam po sebi močno posega v politike, ki bi v bistvu morale biti suverene pravice držav članic. »Mediji in kultura namreč spadajo med področne politike, ki jih urejajo države članice, so pa tudi nekatere skupne, na primer vloga in pomen medijskih platform, ki se pojavljajo tudi na evropskem trgu, ki bi jih bilo potrebno regulirati. Ampak ne na tak močan način kot je to sedaj storila Evropska komisija,« je povedal evropski poslanec.

Še ena velika pomanjkljivost tega akta je, da predlagatelj izpostavlja, da želi povečati svobodo medijev, to pomeni medijskih producentov in tistih medijev, ki prenašajo sporočila in informacije do prejemnika, recipienta, državljanov, do javnosti. »Vseeno pa akt ne govori o pravici posameznikov do objektivne obveščenosti, do več informacij, ampak govori samo o svobodi novinarjev, urednikov in lastnikov medijev. To se mi ne zdi pošteno in je tudi nenavadno ter dokaj birokratsko početje ter vmešavanje v neko polje, ki bi moralo biti iskreno, pristno, svobodno regulirano v državah članicah,« je prepričan dr. Milan Zver.

Evropski poslanec je spregovoril tudi o slovenskem predlogu medijske zakonodaje, ki je še bolj nesprejemljiv kot evropski akt o svobodi medijev. Čeprav ima slovenski predlog zakona o medijih nekaj sodobnih vsebin, ki so potrebne, več pa je v njem vsebin, ki so sporne. »Recimo predstavniki slovenskega regulatorja medijskega prostora bodo istočasno delegirani tudi v evropski odbor za medijske storitve. Ampak želja evropskih zakonodajalcev je, da bi bil to nepolitični organ, v slovenskem predlogu zakona pa je dikcija, da vlada določa, kdo bo v teh gremijih – nacionalnih in tudi kasneje v evropskih. Ta želja, da bi bili ti organi apolitični, je torej samo pobožna želja,« pravi poslanec.  

Poslanca pri slovenskem predlogu medijske zakonodaje preseneča, da se tako zelo posveča problemu kaznovanja. »Vsak zakon ima lahko korenček in palico, ampak palica ne sme prevladovati in tudi zaradi tega je ta zakon dokaj diskriminatoren, kadar govorimo o majhnih medijih in o medijih, ki poročajo nekoliko drugače kot poročajo dominantni mediji. Tudi ta zakon je bolj usmerjen v pomoč novinarjem velikih medijskih hiš, ki bodo precej bolj zaščiteni kot so bili doslej, vsaj iz dikcije tega zakona. Ampak ti novinarji imajo že sedaj močne sindikate, tako da se za njih ni bati. Bati pa se je za tiste novinarje, ki prihajajo iz majhnih medijskih hiš ali pa, ki so samostojni novinarji. In do teh novinarjev lahko ima država dokaj mačehovski odnos. Ne samo, da jih bodo izločili iz državnega oglaševanja, ki je pomemben element te nove zakonodaje, ampak jih lahko tudi ukinejo. Ves postopek ponovne registracije pa bo tako otežen, da če enkrat ukinejo nek manjši medij, to pomeni njegovo dokončno smrt,« je povedal poslanec. Dr. Zver je prepričan, da poskuša evropska regulativa pomagati državam članicam, da uredijo oglaševalsko področje, ki je ključno področje vsakega zakona o medijih, ampak slovenska vlada si je pridržala kar močno pravico odločanja o tem, katerim medijem bo finančno pomagala in katerim ne.  »Jasno je, kako velik interes ima vlada, da obvladuje in nadzoruje to področje,« je povedal poslanec.

Slovenska medijska krajina tako dobiva kar dva odmerka regulacije, en odmerek iz Bruslja, enega pa s strani vlade, iz Ljubljane, kar po besedah poslanca ni dobro. »Že načeloma sem proti temu, da bi se medijski prostor pretirano reguliral. Sedaj pa sploh, ko sem videl oba predložena akta. Prepričan sem, da je pri obeh izpuščen ključni element, ki je, kako zagotoviti posamezniku, ki je sprejemnik in uporabnik zlasti dnevno-informativnih novic, da se bo počutil zadovoljenega? Prav tako je vprašanje, kako narediti medijski prostor resnično pluralen, da bi se enkrat iz asimetrije 20:80 v prid levosučnih medijev zbližali nekje na sredini,« je še dejal poslanec.

Foto:STA