Nahajate se tukaj

Dr. Zver za Mladje: Pravice evropskih državljanov in šolstvo

Eden izmed ciljev evropskega leta državljanov je  boljše zavedanje pravic. Kaj lahko k temu prispeva izobraževanje in usposabljanje?

Vljudno vas vabimo k branju prispevka dr. Milana Zvera za zadnjo izdajo revije evropskega programa Mladi v Akciji Mladje (maj 2013).

Pravice evropskih državljanov in šolstvo

Eden izmed ciljev evropskega leta državljanov je  boljše zavedanje pravic. Kaj lahko k temu prispeva izobraževanje in usposabljanje? Menim, da veliko.

Evropska komisija v samem začetku svojega nedavnega sporočila  z naslovom "ponovni razmislek o izobraževanju" izpostavlja neprilagojenost evropskih izobraževalnih sistemov resničnim potrebam družbe. Prepričan sem, da bi o tej temi morali razpravljati že zdavnaj, tako v državah članicah kot na evropski ravni. Žrtve prepočasnih premikov na tem področju ni(so) le družba(e), ampak predvsem posamezniki.

Zato je nujen premislek o vzrokih in posledicah prevelikega neskladja med “ponudbo” šolskih sistemov in potrebami družbe. V Evropski uniji poznamo primere, ki se uspešno soočajo s tem dejstvom; tu mislim zlasti na skandinavske države  ter sosednjo Avstrijo in predvsem Nemčijo. Vendar je to premalo, da bi se EU lahko v prihodnje bolje kosala v geostrateškem merilu z glavnimi igralci.

Evropska unija predlaga nekatere mehanizme, s pomočjo katerih bi lahko izboljšali izobraževalne sisteme v državah članicah. V prvi vrsti pričakuje uvedbo takšnih učnih in študijskih programov, ki bi omogočili mladim, da se opremijo z znanji in veščinami, ki imajo v družbi oziroma na trgu dela večjo uporabno vrednost. To se lahko doseže predvsem tako, da je učni proces bolj povezan z delom (učenje na delu, praksa, pripravništva). Pozitivne učinke daje tudi mobilnost, zato si prizadevamo, da bi bili programi učne mobilnosti v naslednji finančni perspektivi še okrepljeni. Prav  k temu je pozivala  moje poročilo Mladi in mobilnost iz leta 2011.

Kot že rečeno  nekatere države  posvečajo ustrezno pozornost sinergiji izobraževalnih programov in potreb trga dela. Naša država pač ne.. Slovenski šolski sistem je preveč obremenjen z birokracijo, premalo se odziva na potrebe družbe, sindikati pa imajo nesorazmerno velik vpliv nanj. V nekem smislu bi lahko govorili o ugrabitvi slovenskega šolskega sistema s strani sindikata, ki zavira razvoj sistema in pred vse postavlja le svoje stanovske interese. Tu mislim na sindikat SVIZ.

Mladi imajo pravico, da se izobražujejo in usposabljajo v okolju, ki jih pripelje do poklica, s katerim lahko uresničujejo svoje življenjske cilje. V Sloveniji je ogromen odstotek mladih deklet z družboslovno diplomo, ki enostavno niso zaposljiva. Vsakršen poskus, da bi povečali vpisa na t.i. STEM področje (naravoslovje, tehnologija,  inženirski poklici, matematika) je sindikat žolčno zavračal.

Nadaljevanje kopenhagenskega procesa, ki je namenjen modernizaciji poklicnega izobraževanja in usposabljanja, kot tudi nadaljevanje visokošolske, tako imenovane bolonjske reforme sta nujna tako z vidika kariernih pričakovanj posameznikov kot z vidika skupnosti. Vsi skupaj nujno potrebujemo bolj kakovostno šolstvo na vseh ravneh, predvsem pa bolj učinkovite naložbe v izobraževalni sistem.

Osebno ne podpiram pretiranega rivalstva in pretirane storilnostno naravnane družbe, ne hlastanja za dosežki zaradi njih samih. Menim pa, da morajo biti podjetnost, iskanje rešitev in trdo delo osrednje vrednote tako posameznikov kot skupnosti v. Evropski projekt "jamstvo za mlade", ki so ga posvojile tudi države članice, ne sme demotivirati mladih, da tudi sami iščejo rešitve za svoj položaj v družbi. Razumeti ga morajo kot pomoč pri njihovem kreativnem vključevanju v družbo. Verjamem pa, da so  tisti, ki bi zgolj čakali na pomoč družbe, že v manjšini. V bolj razvitih državah mladi ne čakajo na ponudbo delovnih mest, mnogi jih tudi ne iščejo, ampak jih kar ustvarijo.

Ponoven razcvet slovenske družbe je zato močno odvisen od angažiranja mlade generacije. Dobra šola in delovna mesta sta le dva pogoja, ki lahko pripeljeta do nove blaginje, do kakovostnejšega življenja, do družbe, ki bo temeljila na podjetnosti in hkrati na sočutju.