Zgodovinarka in publicistka doc. dr. Tamara Griesser Pečar je v svojim pismu, ki ga je poslala dr. Milanu Zveru, izpostavila njegovo zavzemanje v Evropskem parlamentu za obeležitev zgodovinskih dogodkov, ki so pomembno vplivali na slovenski narod. Pri tem izpostavlja njegovo pobudo glede postavitve obeležja v Evropskem parlamentu v spomin žrtev komunističnega nasilja v Sloveniji med in po drugi svetovni vojni, ki hkrati tudi opozarja na težave pri urejanju vprašanja množičnih grobišč v Sloveniji in njegovo pobudo za poimenovanje dvorane v Evropskem parlamentu po dr. Jožetu Pučniku.
»Budno spremljam predstavitve kandidatov na volitvah za Evropski parlament tako v Sloveniji kot tudi v tujini. V Sloveniji v medijih opažam neuravnovešenost pri obravnavi kandidatov. Veliko bolj pomembno kot to, da se navajajo plače posameznih kandidatov, kar je edinstveno, saj tega pri soočenjih v drugih evropskih državah nisem nikjer zasledila, je, da določenih prizadevanj oz. delovanj kandidatov sploh ne omenjajo, če pa že, potem povsem obrobno. Tudi nisem zasledila, da bi se navedlo prizadevanje evropskega poslanca in vodje slovenske delegacije Evropske ljudske stranke (EPP) dr. Milana Zvera za spravo,« pismo pobude za dr. Zvera prične doc. dr. Tamara Griesser Pečar.
»Tako se je v pismu 1. februarja 2016, ki ga je naslovil na predsednika Evropskega parlamenta Marina Schulza in predsednika največje parlamentarne skupine v Evropskem parlamentu Manfreda Webra, zavzemal za obeležje v Evropskem parlamentu v spomin žrtev komunističnega nasilja v Sloveniji med in po drugi svetovni vojni in hkrati tudi opozoril na težave pri urejanju vprašanja množičnih grobišč v Sloveniji,« nadaljuje priznana zgodovinarka in dodaja : »Podobno obeleženje, ki ga je predlagal, so že dobili Estonci, Latvijci in Litvanci v Strassbourgu v spomin na množične deportacije leta 1941.«
»V Sloveniji je daleč več kot 600 prikritih grobišč, v katerih leži okoli 200.000 žrtev, katerih večina ni slovenske narodnosti in še vedno se tudi goji v javnosti mit, da so komunistične žrtve manj vredne od nacističnih in fašističnih. Tako obeleženje bi bilo obenem spomin in opomin: spomin na kršitve človekovih pravic in državljanskih svoboščin na slovenskem prostoru kot delu Evrope, hkrati pa tudi opomin, da se kaj podobnega ne ponovi ne glede na to, kdo je povzročitelj. S tem bi hkrati simbolično tudi poudarili vrednote na katerih temelji Evropska skupnost, namreč na dosledno spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin,« v pismu podpore dr. Milanu Zveru piše doc. dr. Tamara Griesser Pečar.
»Odziv na Zverovo pismo takratnega slovenskega ministrskega predsednika dr. Mira Cerarja je bil povsem nerazumen. Zver naj bi po Cerarju poslal »sporno in zavajujočo pobudo«, ker naj bi obtoževal današnjo državo Slovenijo za te kršitve, kar je popolni absurd. Tudi baltske države niso bile odgovorne za to, kar se je prebivalstvu zgodilo leta 1941. Dr. Zver je izrazil prepričanje, da se bo moral slovenski narod prej ali slej soočiti s tem problemom, šele potem lahko pride do sprave. Narod, ki ne pozna svoje zgodovine in ki je ne sprejme – temne in svetle – nima bodočnosti,« še piše zgodovinarka in nadaljuje: »Nikjer tudi nisem zasledila, da bi mediji sedaj z eno besedo izpostavili pobudo dr. Zvera, da se ena od konferenčnih dvoran na sedežu Evropskega parlamenta v Bruslju poimenuje po enem od očetov slovenske samostojne slovenske države, namreč dr. Jožetu Pučniku. In bil je uspešen! V tim. Pučnikovi dvorani ima predsedstvo parlamenta pripravljalne sestanke, tam zasedajo tudi člani Evropske ljudske stranke in so sestanki nacionalnih delegacij. Naj spomnimo, da so druge dvorane poimenovane po velikih možeh novejše evropske zgodovine, namreč Konradu Adenaerju, Robertu Schumanu in Winstonu Churchillu. Da je to uspelo, je veliko priznanje za Slovence, vendar je komaj vredno omembe v slovenskih medijih,« svoje pismo zaključuje doc. dr. Tamara Griesser-Pečar.
Vir fotografije: demokracija.si