Nahajate se tukaj

Zahodni Balkan bo moral urediti mejna vprašanja

Evropski poslanci so se ta teden v Strasbourgu sestali na plenarnem zasedanju. V uvodni razpravi so razpravljali o porabi energije, ki jo je do leta 2030, glede na vrednosti iz leta 2005, potrebno zmanjšati za 40 % ter povečati delež obnovljivih virov s 27 % na 35 %.

Osrednja tema je bila Brexit. Britanski parlament je  potrdil zakon o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije. Še dan pred tem sta tako predsednik Evropskega  sveta Donald Tusk in predsednik Evropske komisije Jean Cloud Juncker Britancem sporočila, da so jim vrata v EU še vedno odprta.O možnostih ponovnega referenduma v Veliki Britaniji je dr. Zver dejal: »Kaj je vodilo Tuska in Junckerja, da sta pustila odprta vrata za morebitni drugi referendum, je ključno vprašanje zadnjih dni. Mislim, da je večinska politična volja v evropskih inštitucijah podobna britanski, in sicer, da se Brexit izpelje. Prva faza je končana, sledijo pogajanja o tranzicijskem času, sledi konča faza, ki jo bo prinesla sklenitev nove pogodbe. Tu se »tople vode« ne bo odkrivalo, ker ima EU z nekaterimi državami že urejene posebne pogodbene odnose. Zagotovo pa Velika Britanija za izstop ne bo nagrajena, kar pomeni, da se bo morala odpovedati marsikateremu privilegiju, ki ga je imela kot članica EU. Če bi privilegije ohranila, bi to lahko sprožilo negativni domino efekt.«

Po Estoncih, ki  so sklenili 6 mesečni mandat predsedovanja EU, je vajeti prevzela Bolgarija. Predsednik bolgarske vlade Bojko Borissov je  v svojem nagovoru v Evropskem parlamentu opozoril na perspektivo balkanskih držav ter njihovo vključevanje v Evropsko unijo. Dr. Zver ugotavlja, da je za Estonijo šest uspešnih mesecev. Zato je pomembna zaveza bolgarskega predsednika vlade Borissova, da bo nadaljeval estonska prizadevanja za digitalizacijo evropskega gospodarstva ter veščine za prihodnost, kar je pomembno predvsem za mlade pri uresničevanju njihovih eksistenčnih vprašanj . Borissov je med drugim opozoril tudi na evropsko perspektivo Balkana ter povezanost zahodnega Balkana. Med prednostnimi nalogami je izpostavil tudi pomen  varnosti in stabilnosti za močno in združeno Evropo. »Ključno za pričetek pristopnih pogajanj za države zahodnega Balkana pa so seveda urejena mejna vprašanja«, je dejal dr. Zver.

Evropska komisija sodeluje z državami EU pri uveljavljanju „ključnih kompetenc‟ (znanje, spretnosti ter vedenje), ki učencem pomagajo do osebne izpolnitve, pozneje v življenju pa do zaposlitve. Kot popotnico za lažji dialog so evropski poslanci podprli direktivo o ključnih kompetencah, ki naj bi spodbudilo države članice EU, da pripravijo bolj primerljive poklice, tudi zaradi lažje mobilnosti znotraj EU. »Na tem področju jih čaka še veliko dela in usklajevanja, saj v nekaterih državah to področje urejujejo vlade, drugje pa je to prepuščeno cehovskim združenjem«, je ob zaključku še povedal evropski poslanec.