Včeraj popoldne je na zasedanju odbora za kulturo in izobraževanje v Bruslju evropski poslanec dr. Milan Zver predstavil svoje dosedanje delo na poročilu o prihodnjem sedemletnem ciklu programa Erasmus+, ki ga pripravlja kot glavni poročevalec Evropskega parlamenta, pa tudi kot glavni pogajalec za nov proračunski cikel.
»Na moje poročilo je bilo vloženih 601 amandmajev in intenzivno pripravljamo prvi sklop kompromisov, ki pokrivajo cilje programa, izobraževanje in usposabljanje, mlade, šport ter proračun. Delo je obsežno in upamo, da ga bomo opravili do sredine januarja in da bomo 22. januarja glasovali o poročilu na odboru,« je uvodoma povedal dr. Zver in dodal, da so bili v kompromise vključeni tudi številni predlogi iz amandmajev drugih političnih skupin. Ob tem je izrazil veselje, da imajo evropske poslanke in poslanci pri mnogih vprašanjih v zvezi s programom Erasmus+ precej enotna stališča. Velika večina poslanskih skupin med drugim podpira povečanje proračuna za program Erasmus+ na okoli 45 milijard evrov.
Bo pa po besedah dr. Zvera treba še poiskati nekatere kompromise, med drugim tudi glede notranje razčlenitve proračuna. »Sam se zavzemam, da bi ostali čim bliže predlogu Evropske komisije, ALDE je pripravil zgolj nekaj tehničnih predlogov, v S&D pa so za nekatere dele programa predlagali povečanje, drugje pa zmanjšanje finančnih sredstev. Tako bi, na primer, zmanjšali sredstva za šport in za podprogram Jean Monnet. Sam pa menim, da sredstev za Jean Monnet ni smiselno zmanjševati, temveč moramo ta program podpreti, še posebej v teh časih, ko se soočamo z neprestanim večanjem evro-skepticizma,« je dejal dr. Zver in dodal, da tudi šport izjemno pozitivno vpliva na zdravje posameznikov ter lahko obenem močno prispeva k večji vključenosti tistih iz obrobja družbe in večji družbeni koheziji. »Prav zato ni jasno, zakaj bi sredstva za ta dva sektorja zniževali,« je dejal evropski poslanec.
»Vem, da so nekatere politične skupine zaskrbljene zaradi moje močne podpore konceptu "evropske dodane vrednosti", saj menijo, da ne podpiram lokalnih ali nacionalnih aktivnosti v okviru programa Erasmus+. Vendar to ni res. Evropska dodana vrednost ne pomeni, da morajo biti vse aktivnosti nad-nacionalne, pomeni le, da je program lahko boljši, če je organiziran v okviru evropske povezave, kot bi bil, če bi ga organizirale same države članice«, je dejal evropski poslanec in dodal: »Verjamem, da mora evropski program, kot je Erasmus+, izkazovati močno evropsko dodano vrednost in upam, da bomo glede tega našli kompromis. Lokalne aktivnosti pa seveda tudi podpiram.«
»Vztrajam pri tem, da iz zakonodajnega besedila odstranimo pojem "virtualna mobilnost", ker menim, da je to treba poimenovati "virtualna aktivnost". Želim namreč, da se jasno razlikuje med fizično mobilnostjo in virtualnimi aktivnostmi, saj eno ne more nadomestiti drugega, in upam, da bo ta pristop dobil široko podporo. Sicer virtualne aktivnosti močno podpiram, prav tako uporabo novih tehnologij, vendar želim preglednost,« je poudaril dr. Milan Zver.
Poslanec je v nadaljevanju še dejal, da podpira tako učenje jezikov v živo kot učenje s pomočjo novih tehnologij, prav tako pa podpira učenje znakovnih variant in tradicionalnih manjšinskih jezikov, v primerih, kjer to olajša mobilnost. »Verjamem, da bi morale biti priložnosti za učenje jezikov oblikovane tako, da bodo ustrezale potrebam udeležencev Erasmusa, vendar morajo biti odprte, tako da jih lahko uporabijo tudi vsi ostali Evropejci,« je poudaril dr. Milan Zver.
Nadalje je evropski poslanec izrazil zadovoljstvo, da obstaja široko soglasje glede mnogih ukrepov za povečanje vključenosti oziroma inkluzije in da na ta način poslanke in poslanci dajejo tudi širše sporočilo evropski javnosti. »Ena izmed ključnih točk je, da je potrebno višino štipendije za mobilnost prilagoditi realnim stroškom življenja v državi, kjer se mobilnost odvija«, je poudaril dr. Zver.
»V kompromisih, ki sem jih predlagal, ste lahko videli, da podpiram tudi idejo, da se okrepi tudi mednarodna dimenzija programa Erasmus+. Verjamem, da tretje države in države v razvoju lahko močno profitirajo, če se njihovi izobraževalni sistemi izboljšajo, kar lahko pomaga odpraviti nekatere nacionalne in tudi globalne probleme,« je v razpravi še izpostavil dr. Milan Zver.
