Nahajate se tukaj

Erasmus+ je po koronakrizi dobil nov zagon

Dragi mladi, dragi prijatelji,

o vašem programu, programu Erasmus+, sem v poslančevem dnevniku nazadnje pisal novembra 2020. Ravno takrat je ta program Unije za šolstvo, mlade, šport in mobilnost tudi po zaslugi Evropskega parlamenta dobil "povišico" v višini 2,2 milijardi evrov.

Danes bi vam rad poročal o tem, kako je novi Erasmus+ zaživel od takrat pa do danes – kot stalni poročevalec Evropskega parlamenta imam namreč nalogo, da nadziram njegovo izvajanje.

Kot si lahko predstavljate, je kriza zaradi koronavirusa od pomladi 2020 naprej močno omejila nekatere vidike Erasmusa; mednarodna učna mobilnost se je skoraj zaustavila, popolnoma se je zaustavil DiscoverEU.

Do začetka poletja 2022, ko pišem te vrstice, se je število univerzitetnih izmenjav spet povečalo in se skoraj približalo "pred-koronskemu" nivoju, izmenjave v šolah si žal še niso čisto opomogle od krize.

DiscoverEU je ponovno aktiven, naval mladih na brezplačne vozovnice za vlak je tolikšen, da mu komaj sledimo. Jeseni bo v novem krogu prijav spet na voljo 35.000 vozovnic, če še niste uporabili te možnosti, se ne pozabite prijaviti!

Veliko aktivnosti se je v času korone preselilo na splet, kar nekaterim uporabnikom precej ustreza. To je dobro, a obenem se sam zavzemam za to, da bi imelo čim več mladih možnost v Erasmus+ izmenjavah sodelovati tudi v živo.

V začetku 2023 bo končno na voljo tudi možnost za mednarodne izmenjave športnih trenerjev in prav zanima me, kakšen bo odziv na to novost.

Vse pa tudi ni rožnato, od posameznih uporabnikov, organizacij in nacionalnih agencij nenehno prejemam informacije o problemih z IT orodji. Nekateri ste se bojda tudi po 10 ali večkrat prijavili na določene aktivnosti, pa so se spletne strani kar naprej "sesuvale". Moja ekipa se je zato pred kratkim sestala s predstavniki Evropske komisije, ki upravlja z omenjenimi orodji in zahtevali smo čim prejšnjo odpravo vseh tehničnih težav. Upam, da se bo Komisija držala obljub, ki so nam jih dali v zvezi s tem.

Za konec naj omenim še to, da Erasmus+ po najboljših močeh pomaga ukrajinski mladini, ki je bila zaradi nasilne Putinove agresije na njihovo državo prisiljena zapustiti domovino. Na portalih e-twinning in School education gateway so mnogi materiali, ki pomagajo ukrajinskim otrokom in mladim, da ti lahko nadaljujejo šolanje v državah EU, ki jih gostijo. Prav tako je Erasmus+ preusmeril kar nekaj sredstev in jih namenil za ukrajinske begunce – pred kratkim je Evropska komisija za ta namen namenila dodatnih 200 milijonov evrov.

Ponosen sem, da smo tudi v Evropskem parlamentu prispevali k oblikovanju programa, ki je tako fleksibilen, da se je uspel prilagoditi na korona krizo, pa tudi na ukrajinsko krizo in tako uspešno podpira mlade, pa tudi ostale generacije iz Evropske unije in njene soseščine.