Na izobraževanju v Evropskem parlamentu v Bruslju so se mudili srednješolski profesorji, ki so hkrati koordinatorji različnih EU projektov na Centru Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS).
Med drugim je v parlamentu profesorje sprejel tudi dr. Milan Zver. Srečanje je potekalo v konstruktivnem dialogu, saj je pred nedavnim dr. Zver za Evropski parlament pripravil poročilo Mladi in mobilnost, ki v veliki meri pokriva delo profesorjev.
Ti so dr. Zveru predstavili svoje izkušnje "iz terena" in povedali, kje so največje ovire za večjo mobilnost mladih v Evropi. Izpostavili so predvsem pomanjkljiv sistem podpore za dijake, ki se želijo udeležiti programov mobilnosti. Na tem področju se pojavljajo problemi tudi na visokošolskem nivoju, kjer mednarodne pisarne ne delujejo vedno dovolj dobro. Še večji problemi pa se pojavljajo na srednješolskem nivoju, kjer mednarodnih pisarn sploh ni in učitelji to delo opravljajo prostovoljno poleg svojega rednega dela.
Na drugem mestu so izpostavili probleme s priznavanjem kompetenc pridobljenih v drugih državah članicah EU. Učenci na izmenjavah pridobijo veliko znanj, ki pa jih po vrnitvi domov njihova domača fakulteta ne prizna.
Kot tretjo večjo oviro za mobilnost mladih Evropejcev profesorji vidijo preslabo podporo za mlade, ki prihajajo iz socialno šibkih okolij in ki si izmenjave enostavno ne morejo privoščiti.
Bolonjska reforma je po njihovem mnenju sicer dobra v svojem namenu, da poenoti evropske visokošolske izobraževalne sisteme, je pa na področje mobilnosti prinesla tudi nekaj težav. Mladi namreč nimajo več toliko možnosti za "pavziranje" med študijem in raje, kot da bi za eno leto prekinili študij in šli na izmenjavo, ostanejo na domači fakulteti in se trudijo čim prej dokončati študij.
Na koncu se je pogovor ustavil pri pomanjkanju sredstev za mobilnost. Vsi so se strinjali, da bi bilo veliko lažje vzpodbujati mlade k mobilnosti, če bi jim lahko ponudili boljše štipendije. Pojavilo se je vprašanje, kje bi bilo možno dobiti dodatna sredstva, glede na to, da zaradi finančne krize v prihodnjih letih zelo težko pričakujemo veliko povečanje evropskega proračuna za programe mobilnosti.
Črpanje sredstev iz evropskih strukturnih skladov je za posameznika izjemno težko in torej ne predstavlja primerne rešitve. Dober pa je predlog Komisije, da bi Evropska investicijska banka dajala zelo ugodna posojila za študij v tujini. Profesorji so se strinjali, da bi mladim prišel prav kakršenkoli dodaten vir za financiranje njihove mobilnosti.
Mimogrede pa so profesorji odprli tudi zanimivo debato o tem, zakaj gre tako velik delež evropskega proračuna za kmetijstvo in se spraševali, če ne bi bilo bolje dela teh sredstev namenjati za izobraževanje, mlade in razvoj. Dr. Zver je povedal, da se v prihodnji finančni perspektivi sicer pričakuje rahlo zmanjšanje deleža sredstev namenjenih za kmetijstvo, da pa velikih premikov ne moremo pričakovati, če si želimo v EU še naprej jesti relativno zdravo in varno hrano.
