Evropski poslanec dr. Milan Zver je bil gost oddaje Studio ob 17h na prvem programu radia Slovenija, kjer so skupaj z ostalimi evropskimi poslanci spregovorili nekaterih aktualnih temah.
Na vprašanje o Brexitu ter podaljšanju roka za izstop Velike Britanije iz Evropske unije, je dr. Zver izpostavil, da so največji problem podaljšanja roka volitve oziroma udeležba Britancev na evropskih volitvah, kar pomeni, da bodo odločali o nečem, kar se jih v nadaljevanju ne bo dotikalo. Seveda pa imamo po besedah dr. Zvera tudi formalne in moralne probleme. »S&D si na primer želi, da Britanci pridejo na volitve, saj bi se njihova poslanska skupina po javnomnenjskih anketah lahko povečala kar za 30 poslanskih sedežev, v Evropski ljudski stranki dodatnih poslancev ne bi bilo. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da bo velika večina poslancev z Otoka najbrž evropskeptična,« je povedal dr. Zver in dodal, da je glavni pogajalec za Brexit Michel Barnier opravil svoje delo, niso pa ga opravili v Svetu. »Podaljšanje izstopnega roka za več kot tri mesece je nesmiselno,« je še prepričan dr. Zver.
Ko je bilo govora o programu Erasmus+ je dr. Zver dejal, da je Erasmus+ zgodba o uspehu, ki ga prepoznavajo vse politične skupine, zato so tudi vsi podprli trikratno povišanje proračuna. »Pogajanja za trikratno povišanje proračuna za omenjeni program so bila kljub temu težka, a nam je uspelo,,« je povedal evropski poslanec. Ob tem je opozoril, da imajo koristi od programa tako tisti, ki se udeležijo programov in podprogramov, pa tudi drugi, na primer lokalne skupnosti, univerze, ki gostijo študente, nenazadnje tudi gospodarstvo, »kajti erasmusovci so bolj zaposljivi, so bolj konkurenčni na trgu dela, se bolj pogosto udeležujejo volitev, skratka gre za vsestransko korist,« je povedal dr. Zver. Ob tem je spomnil, da je v okviru Erasmus+ tudi program za starejše, ki je prav tako uspešen. »Evropska družba postaja ostarela družba, več je osamljenosti in Erasmus+ ponuja nekaj tudi za njih,«je še povedal dr. Zver.
Ko je bilo govora o ilegalnih migracijah, je dr. Zver dejal, da glavna naloga, da ne bi prihajalo do ilegalnih migracij leži na Frontexu, »a ne delimo vsi enake skrbi glede tega.« »Določene politične silnice na evropski ravni zavirajo hitro vzpostavitev 10.000 glave vojske oziroma uradnikov s policijskimi pooblastili, ki bi pomagali krepiti zunanjo mejo. Toda, če se varovanje zunanje meje ne bo vzpostavilo hitro, bomo imeli težave z notranjimi mejami. Trenutno imamo mejne kontrole na šestih notranjih mejah. Avstrija sicer ne izvaja striktno ostrejše politike zapiranja meje s Slovenijo, medtem ko je na meji med Nemčijo in Avstrijo ta nadzor bolj intenziven,« je dejal evropski poslanec, ki je tudi spomnil, da ima spitzenkandidat ELS za predsednika Evropske komisije Manfred Weber predviden načrt glede ilegalnih migracij in zaščite zunanjih meja EU.
»Ne strinjam se s tem, da bi morali ojačati Bruselj,« pa je glede vprašanja, kako močna mora biti Evropska unija, odvrnil dr. Zver. »V Evropski uniji je treba iskati neko ravnotežje, ki ga daje Lizbonska pogodba. Če bi dali preveliko moč Bruslju, bi Evropska unija začela pokati po šivih,« je prepričan dr. Zver, ki še meni, da je treba paziti, da države članice ne izgubijo občutka, da so avtonomne in polnopravne članice Evropske unije. Če bi se to zgodilo, bi se po besedah dr. Zvera lahko prišlo do že znanega scenarij iz nekdanje države, ko je Beograd skušal prevzemati preveč pristojnosti, to pa je nato vodilo v razpad države.
»Slovenski nacionalni interes je izven tega, kar piše v odločbi haaškega sodišča. Že pred 10 leti smo povedali, da bomo pri arbitraži potegnili kratko. Izplen je slab za Slovenijo in ni v njenem strateškem interesu. Po razsodbi nismo dobili teritorialnega stika z odprtim morjem. Ne vem, čemu bi si prizadevali za implementacijo nečesa, kar nam škodi in čemu se ne skušamo dogovoriti s Hrvaško, da bi dosegli več?« pa je dr. Zver komentiral dogajanja med Slovenijo in Hrvaško glede implementacije razsodbe arbitražnega sodišča.
