V sredo, 13. julija 2016, je parlamentarni odbor za kulturo in izobraževanje razpravljal o implementacijskem poročilu za program Erasmus+, ki ga je pripravil dr. Milan Zver.
Erasmus+ je eden od najbolj popularnih programov Evropske unije. Poznan je predvsem po mobilnosti študentov, profesorjev, šolarjev, vajencev in mladinskih skupin, a vključuje tudi mnogo drugih aktivnosti. Omogoča sodelovanje izobraževalnih ustanov s podjetji, prostovoljske in športne aktivnosti, posojila za magistrski študij v tujini ter spletne platforme, kot sta npr. e-tweening za šole, EPALE za izobraževanje odraslih. Sredstva namenja tudi za izboljšanje evropskega izobraževanja, med drugim za izboljšave v okviru bolonjske reforme.
Erasmus+ je leta 2014 združil vse predhodne evropske programe za mlade, izobraževanje in usposabljanje. To je prineslo precej sprememb za uporabnike, zato se je Evropski parlament odločil, da pripravi poročilo o izvajanju novega programa.
Vodja slovenske delegacije pri Evropski ljudski stranki (EPP) in stalni poročevalec Parlamenta za Erasmus+ dr. Milan Zver je dobil mandat, da pripravi t.i. implementacijsko poročilo in 13. julija 2016 je o izvajanju programa prvič razpravljal parlamentarni odbor za kulturo in izobraževanje.
Ker je program mlad in so trenutno na razpolago podatki o udeležbi in uspešnosti le za leto 2014, bo poročilo dr. Zvera bolj priporočilne narave, v letu 2018 pa bo najverjetneje sledilo še bolj analitično poročilo na podlagi podatkov iz Evropske komisije.
V razpravi je dr. Milan Zver povedal, da bodo njegova priporočila temeljila na mnogih srečanjih z deležniki in konferencah, ki jih je organiziral, pa tudi na dveh raziskavah, ki jih so jih za Evropski parlament pripravili belgijski think-tank in strokovnjaki iz univerz v Bergnu, Dresdnu ter Turkuju.
"Erasmus+ naj bi v primerjavi s predhodnimi programi prinesel poenostavitev, boljšo medsebojno povezanost podprogramov in več denarja. V svojem poročilu bom preveril, če je temu res tako," je povedal dr. Zver.
Ob začetku delovanja programa so deležniki izpostavljali kar nekaj težav, npr. izjemno zapletene prijavne obrazce, probleme z IT orodji, težave v komunikaciji z Evropsko komisijo in pomanjkanje sredstev. Proračun Erasmus+ programa je sicer v primerjavi s predhodnimi programi prinesel 40% povečanje, a to bodo uporabniki občutili šele v letu 2017.
"Evropska komisija sicer dela na odpravi teh 'otroških bolezni' oziroma začetnih težav, moja naloga pa je, da preverim, kako uspešni so pri tem," je poudaril evropski poslanec.
"Naslednje leto bomo praznovali 30 let Erasmusa in vsak nov evropski komisar program postavi na glavo, kar uporabnikom povzroča preglavice. Mislim, da je dovolj velikih strukturnih sprememb, odpravljati moramo tehnične težave, dolgoročno pa program potrebuje stabilnost", je še dodal.
Dr. Zver se je zavzel za uporabo starih imen za posamezne sektorje; Leonardo da Vinci za poklicno izobraževanje, Grundtvig za odrasle, Comenius za šole in Mladi v akciji za mladinske izmenjave. Ti podprogrami morajo po njegovem mnenju obdržati svojo prepoznavnost, čeprav so del krovnega programa Erasmus+. Na ta način je enostavnejša tudi njihova promocija.
Omenil je tudi pomen inovativnih novosti v Erasmus+, med njimi so koalicije sektorskih spretnosti in koalicije znanj, ki so namenjene odpravljanju t.i. skills gap, razlike med spretnostmi, ki jih mladi pridobijo v času izobraževanja ter spretnostmi, ki jih delodajalci dejansko iščejo pri delojemalcih.
"V Erasmus+ sodeluje na tisoče evropskih organizacij in več deset nacionalnih agencij. Skoraj 100% sredstev, ki so na voljo, se vsako leto porabi. Tak nivo doseže redkokateri evropski program. Erasmus+ je zgodba o uspehu in naj tak tudi ostane," je še poudaril dr. Milan Zver.
