Odbor za proračun ter Odbor za kulturo in izobraževanje sta imela v ponedeljek, 11. marca skupno sejo, na kateri so evropski poslanci in poslanke izmenjali mnenja o tem, kako program Erasmus+ nagovarja ljudi z manj priložnostmi kot nadaljevanje pogajanj o proračunu programa za leto 2024. Izmenjava mnenj je potekala z generalno direktorico za proračun EU Stephanie Riso in evropsko komisarko za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade Iliano Ivanovo.
Evropski poslanec dr. Milan Zver, ki je tudi stalni poročevalec Evropskega parlamenta za program Erasmus+ se je najprej zahvalil za prezentacijo ukrepov, ki jih Evropska komisija izvaja v zvezi z osebami z manj priložnostmi v okviru programa Erasmus+. "Vesel sem, da trendi, ko gre za integracijo udeležencev, ki so manj privilegirani, napredujejo," je poudaril dr. Milan Zver.
Spomnil je, da je leta 2019 in 2020 v imenu Evropskega parlamenta in odbora CULT vodil trialog o vsebini aktualne Uredbe o programu Erasmus+. "S kolegi iz odbora za proračun smo imeli skupen cilj: močno povečati proračun za Erasmus+. Bili smo izjemno veseli, ko smo za obdobje 2021-27 izpogajali veliko povišanje proračuna, na približno 26 milijard eurov. Sredstva so bila tako skoraj podvojena," je spomnil poslanec in dodal, da je rezultat teh prizadevanj vsekakor tudi večja inkluzivnost.
Kot poudarja poslanec, program Erasmus+ izjemno uspešno črpa sredstva, ki jih ima na voljo. "Pravzaprav je ravno zaradi uspešnosti programa finančnih sredstev vedno premalo na voljo. Zato so kvalitetni projekti na področju mladine žal tudi pogosto zavrnjeni. In da ne govorimo o štipendijah za učno mobilnost – te so vedno premajhne in skoraj vedno jih je na razpolago premalo," opozarja evropski poslanec. Poleg povišanja sredstev je dr. Milan Zver v trialogu zahteval tudi dodatke (t.i. top-ups) in vnaprejšnje financiranje, kadar gre za osebe z manj priložnostmi. A ne glede na višino proračuna, je ta vedno omejen, ni neskončen, zato vedno prihaja do trenj med prioritetami.
"Seveda bi vsi želeli, da se v izmenjave in aktivnosti Erasmusa vsako leto vključi več mladih Evropejcev. Štipendije so zastavljene kot nekakšna vaba, ki naj bi privabila dodatno financiranje s strani univerz, staršev, mest, regionalnih in nacionalnih oblasti ... Problem pa nastane v primerih, ko starši nimajo sredstev, da bi do-financirali študentske izmenjave svojih otrok. Pa kadar ni na voljo dodatno financiranje s strani univerz, lokalnih oblasti itd. Ko teh sredstev ni, je to slabo. Ta mladina se enostavno ne udeleži daljših izmenjav," opozarja dr. Milan Zver.
Evropski poslanec je tudi izpostavil, da lahko države članice za financiranje programa Erasmus+ sredstva prerazporedijo tudi iz drugih skladov, predvsem iz Evropskega socialnega sklada, ESS+. "Poljska in Nemčija sta to že naredili, torej, če je volja za kaj takšnega, se najde tudi pot," je prepričan poslanec, ki še dodaja, da je treba opogumljati tudi države članice, da naslovijo problem in najdejo dodatna sredstva za program Erasmus+ na mestih, kjer sredstva manjkajo. "Če damo možnost za sodelovanje več mladim, potem bodo štipendije manjše. Če povečamo štipendije, se bo izmenjav udeležilo manj mladih. Države članice bi morale biti proaktivne," je prepričan evropski poslanec.
Evropski poslanec dr. Milan Zver je sicer med tistimi poslanci, ki zagovarjajo, da mora EU državam članicam pustiti uveljavljati svojo moč, kjer je to potrebno, obenem pa jih moramo spomniti na njihovo odgovornost. Z malo več truda in boljšo koordinacijo med ministrstvi, bi bilo po njegovem mnenju mogoče narediti tudi zelo veliko za povečanje štipendij in potrebne dodatke (top-ups), da bi bil Erasmus še veliko bolj inkluziven.
Fotografija: iStock photo