Dr. Milan Zver v skupni izjavi več kot 60 evropskih poslancev iz različnih političnih skupin ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne opozarja na pomen upora proti ponarejanju zgodovinskih dejstev in spoštovanju kulture spomina na zgodovinske dogodke, ki bod vključujoča, pravična in zgodovinsko natančna.
"8. maja 1945 se upravičeno spominjamo kot dneva zmage in osvoboditve - poraza nacizma, konca holokavsta ter začetek svobode in obnove velikega dela zahodne Evrope. Vendar pa resnično skupna evropska kultura spominjanja ostaja nepopolna brez priznanja celotne širine zgodovinskih izkušenj na celini. Vojna se namreč ni končala za vse. Za milijone ljudi v Srednji in Vzhodni Evropi 8. maj 1945 ni prinesel osvoboditve, temveč nadaljevanje totalitarnega zatiranja pod drugim režimom," v skupni izjavi poudarjajo evropski poslanci.
"Konec nacistične vladavine je pomenil začetek sovjetske okupacije, množične represije in uvedbe komunističnih diktatur, ki so trajale skoraj pol stoletja," opozarjajo poslanci in dodajajo, da so tako imenovano „osvoboditev“ Srednje in Vzhodne Evrope s strani Sovjetske zveze leta 1945 spremljale prisilne deportacije, vsesplošno spolno nasilje in posilstva, mučenje, usmrtitve in zatiranje nacionalne suverenosti.
"Neodvisne države so bile vključene v sovjetsko sfero in bile podvržene desetletjem sistematične represije. Oborožena odporniška gibanja v Ukrajini, Poljski, baltskih državah in drugod so se borila še desetletje. Disidentske mreže so vztrajale do demokratičnih revolucij v letih 1989-1991," poudarjajo poslanci Evropskega parlamenta.
"Milijoni so postali žrtve komunističnih zločinov po vsej regiji - grozodejstev, ki jih ne smemo pozabiti. Danes se Evropa še vedno spopada s posledicami tega, da se sovjetskih in komunističnih zločinov in monopolizirane trditve Rusije o junaški zmagi v drugi svetovni vojni ni obsodilo," izpostavljajo poslanci, vključno dr. Milan Zver. Tudi trenutna ruska agresivna vojna proti Ukrajini in njeni hibridni napadi po vsej EU odražajo nevarno kontinuiteto z imperialno in revizionistične politike sovjetske dobe. "Rusija še naprej uveljavlja izključno sfero vpliva nad svojimi sosednjimi državami, pri čemer ponavlja logiko pakta Ribbentrop-Molotov in njegovih tajnih protokolov. Tako kot leta 1939, ko je ZSSR pristala na delitev Evrope in nato napadla Poljsko, današnja Rusija svojo brutalno agresijo gradi na lažeh," opominjajo poslanci. Kremelj namreč uporablja svojo slavno zmago v letu 1945 in domnevno „osvoboditev“ Evrope, da bi legaliziral svojo sedanjo vojaško agresijo in prikazal invazijo na Ukrajino in druge države kot prizadevanja za osvoboditev izpod izmišljenih nacističnih režimov.
"Evropska varnost in enotnost zahtevata, da se upremo takšnemu ponarejanju zgodovine. Potrebujemo skupno in uravnoteženo razumevanje dogodkov iz leta 1945 v vsej njihovi kompleksnosti in raznolikosti. Priznanje, da konec druge svetovne vojne ni pomenil svobode za vse Evropejce, je bistven korak k pristnemu evropskemu spominu," še poudarjajo evropski poslanci.
Prav tako je treba obsoditi sovjetske in komunistične zločine, ki so bili storjeni prav v letu, ki ga obeležujemo z 80. obletnico, kar je bistvenega pomena za preprečevanje imperialističnega pripovedovanja Kremlja in za ohranjanje vrednot svobode, demokracije in človeškega dostojanstva.
"Enotno se poklanjamo vsem žrtvam totalitarnih režimov in se zavezujemo h kulturi spomina, ki je vključujoča, pravična in zgodovinsko natančna. Zapuščina druge svetovne vojne bo resnično končana šele, ko bodo vsi agresivni imperialistični totalitarni režimi v celoti poraženi. To je mogoče le s popolno zmago Ukrajine in svobodo vseh evropskih držav, da izberejo svojo pot," skupno izjavo zaključujejo evropski poslanci.
