Evropski poslanec dr. Milan Zver se je v Ljubljani udeležil zaključne nacionalne konference z mladimi, ki je potekala pod naslovom Vsi smo EU. Na dogodku je bil v ospredju dialog med mladimi in odločevalci v zvezi z aktualnimi mladinskimi temami z namenom spodbujanja mladih k aktivni participaciji ter vključenosti v družbo. Tokrat so evropski poslanci z mladimi spregovorili o Brexitu, evropskih politikah za mlade, socialni politiki, obveznem služenju vojaškega roka ter programu Erasmus+.
Dr. Milan Zver je v pogovoru največ poudarka namenil prav položaju mladih v okviru EU, pri tem pa izpostavil, da je Evropski parlament največji prijatelj mladih, »kajti Evropski parlament je bilo tisto politično telo, ki je sprejelo sklep, da se mora program Erasmus+ v naslednji finančni perspektivi povečati za trikrat.« Opozoril je, da se je za takšno povečanje sredstev za mlade izrekla tudi novoizvoljena predsednica Evropske komisije Ursula von der Layen in spomnil na to, da trenutno poteka trialog med Parlamentom, Komisijo in Svetom prav o tem. »Gre za pogajanja ne samo o višini proračuna, temveč tudi o vsebinskih stvareh,« je poudaril dr. Zver in dejal, da si »želimo uvesti tri nove iniciative, kot so Discover EU, evropske univerze in poklicni centri odličnosti, za kar pa potrebujemo finančna sredstva.« »Če ne bo najmanj dvakratnega povečanja proračuna za Erasmus+, teh treh novih iniciativ ne bomo uvedli,« je dejal in nadaljeval: »Povečanje participacije mladih je naš končni cilj, a če ne bo več denarja, bomo vseeno skrbeli za to, da bodo področja mladinske politike in mobilnosti dobila bistveno povišanje finančnih sredstev.«
Evropski poslanec je tudi povedal, da gre v Evropskem parlamentu večina njegovega napora v smeri dela z mladimi, kar je razumljivo glede na to, da je glavni pogajalec Evropskega parlamenta za program Erasmus+.
Po besedah dr. Zvera so države članice v zadnjem času precej zmanjšale brezposelnost med mladimi, po drugi strani pa je tako, da so prav države članice tiste, ki morajo dati mladim pogoje za izobrazbo in službo. »Če ima država slab šolski sistem, ki izobražuje mimo potreb gospodarstva, potem je delež mladih brezposelnih lahko zelo velik,« je dejal dr. Zver in dodal: »Z evropskim denarjem krpamo tudi takšne luknje.«. Izpostavil je še, da Evropa sicer nima izvirne pravice, da bi določila standarde na področju socialnih pravic, a da vseeno z različnimi predlogi skuša vplivati na države članice tudi na tem področju. »Veliko se govori o skupni minimalni plači, a to ne pomeni, da bo ta enaka povsod po Evropi, ampak, da se bo ustvaril sistem z nekimi standardi,« je dejal dr. Zver, ki je obenem tudi izrazil dvom v to, da bi Evropska unija kaj kmalu postala tudi socialna unija.
»Britanci so se odločili na referendumu in tudi zadnje volitve so popolnoma jasno pokazale, kakšna je njihova večinska volja,« pa je Brexit komentiral evropski poslanec in dodal, da so bili Britanci pravzaprav že od vsega začetka z eno nogo zunaj EU. »Britanci so vedno imeli nek poseben položaj in nikoli niso bili popolnoma Evropejci,« je dejal dr. Zver in izpostavil željo, da Brexit ne bi pustil težkih posledic za državljane. »Vendar pa mislim, da bodo državljani čutili negativne posledice v smislu povečanja življenjskih stroškov, oskrbe, kakovosti življenja,« je dejal dr. Zver in dodal, da bi na Otoku znala postati problematična tudi oskrba z zdravili. »Tudi finančna industrija se bo precej spremenila, dobili bomo nove finančne centre v Evropi, kajti EU zagotovo ne bo pustila, da bi London ostal finančni center,« je še menil dr. Zver in v zvezi s tem glede Brexita napovedal burno in zanimivo leto.
Dr. Zver je v nadaljevanju z mladimi spregovoril tudi o demografskih spremembah. Izpostavil je, da če ima država prijazno družinsko in socialno politiko, je rodnost večja. »Naj spomnim, da smo v Sloveniji leta 2004 imeli 17.000 novorojenčkov na leto, ko je vlada Janeza Janše uvedla dobre družinske in socialne politike, pa je bilo konec leta 2008 skoraj 24.000 novorojenčkov,« je dejal evropski poslanec in izpostavil mnenje, da če je vlada prijazna do tega področja, se mladi bolj odločajo za otroke.
Mlade je tudi zanimalo, kako lahko Evropska Unija ukrepa glede ilegalnih migracij. Dr. Zver je odgovoril, da imajo države članice vsaka svoj sistem delovanja na tem področju, da pa Evropska unija skuša oblikovati skupno migrantsko politiko in azilni sistem.
Na vprašanje mladih o obveznem služenju vojaškega roka je dr. Zver odvrnil, da je bil v letih, ko se je ukinjalo naborništvo za to, da se vojska profesionalizira. »Naša pričakovanja takrat so bila, da se bo sestava okrepila, imeli smo visokoleteče cilje, da bo vojska super opremljena, pa tudi, da bo ugled tega poklica rastel in da se bodo mladi z veseljem odločali za ta poklic. Zgodovina nas je demantirala, situacija v Slovenski vojski je težavna in glede tega je nekaj treba ukreniti,« je povedal dr. Zver in dodal, da je po njegovem mnenju povsem naravna pot takšna, da »gremo v sistem, ki je deloval v devetdesetih letih in je bil dober.« Evropski poslanec je še poudaril, da javnomnenjske ankete kažejo, da večina Slovencev ponovno obvezno služenje vojaškega roka podpira.
Poslanec je tudi odgovoril na vprašanje mladih glede zaščite pravic LGBT skupnosti, še posebej na Poljskem. »Evropski parlament sprejema ogromno resolucij za zaščito pravic LGBT, je pa od vsake posamezne države odvisno, kako bodo vsebino resolucij uresničile,« je povedal dr. Zver in zbrano občinstvo tudi spomnil, da je prvi zakon o istospolni skupnosti na Slovenskem sprejela vlada pod vodstvom SDS, čeprav je na oblasti vrsto let leva stran in bi to lahko že zdavnaj uredila.
Nenazadnje pa je mlado občinstvo tudi zanimalo, kakšno je stališče evropskih poslancev glede položaja kristjanov na Bližnjem in Srednjem vzhodu, saj se jih po zadnjih poročilih preganja in omejuje pravica do svobode veroizpovedi.
Dr. Zver je odgovoril, da z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje. »To je velik problem, ki ga spremljamo tudi v Evropskem parlamentu. Lani je bilo ubitih več tisoč kristjanov po svetu, mnogi se počutijo pod pritiskom in ne morejo svobodno izražati svoje vere. V Istanbuli si na primer katoliški duhovnikov ne upajo na ulico. To so hudi pritiski, kristjani pač skrivajo svojo versko pripadnost. To je težko rešljivo vprašanje, saj je večja nestrpnost je običajno na drugi strani.«
