Evropski poslanec dr. Milan Zver je bil včeraj gost oddaje Odkrito na TV Slovenija 3, v kateri je bilo govora o stanju demokracije v Sloveniji in tem, koliko je v naši državi ideološke razklanosti ter koliko šteje moč argumenta. V oddaji so bili sogovorniki povprašani tudi, ali slovenska politika potrebuje več povezovalnosti in sodelovanja.
»Zadnja leta se je politična retorika spremenila, je drugačna kot je bila v devetdesetih letih in kasneje, kar se opaža tudi na evropskem parketu, saj še nikoli ni bilo toliko razklanosti kot je vidimo danes. Demokracija sicer temelji na razlikah in iskanju rešitev za razlike, ampak še nikoli doslej ni bilo tako hudo oziroma trdo, niti ne toliko spopadov v Evropskem parlamentu kot v zadnjem sklicu, deloma tudi, ker so v parlament v zadnjem mandatu prišle skrajno leve in skrajno desene stranke, ki običajno uporabljajo malo bolj grobo govorico,« je v oddaji izpostavil dr. Milan Zver. Tudi glede slovenskega političnega prostora je dr. Zver prepričan, da se le-ta še vedno konsolidira. »Stranke enodnevnice, ki se kot kometi pojavijo pred volitvami in izginejo pred naslednjimi, so tipičen pojav nekonsolidirane demokracije,« je ob tem poudaril evropski poslanec. »Zadnja leta so prinesla tudi bolj enostavno politično govorico. Ljudje ne marajo politično korektnega govorjenja, ovinkarjenja, zato je tudi v prihodnje ključno, kako bodo stranke uspele nagovoriti volivce. Če bodo uporabljale stare šablone, bodo tudi na evropskem parketu izgubljale,« je ocenil evropski poslanec.
Kar se tiče vprašanj razdeljenosti naroda, je dr. Zver prepričan, da nas je skozi zgodovino kot narod ohranjala naša bojevitost, »naša notranja cepitev oziroma delitev pa je k nam prišla od zunaj. Tudi kulturni boj je k nam prišel iz tujine,« je dejal evropski poslanec. A tudi to notranjo razklanost bi po mnenju dr. Zvera lahko premagali, v kolikor bi imeli inštrumente vzgoje za demokracijo. »Zlasti mlade bi morali vzgajati za demokracijo. Mladi pri nas se namreč ne zanimajo toliko za politiko, kot mladi iz severnih držav. Torej šola, mediji, politične institucije bi lahko več naredili za več participativne politične kulture. Ko bomo razumeli, da politika pomeni delo za skupno dobro, bomo imeli tudi višjo udeležbo na volitvah,« je izpostavil evropski poslanec.
Poslanec je, kar se tiče povezovalnosti in sodelovanja v politiki, spomnil na obdobje prve vlade Janeza Janše. »Od leta 2004 do leta 2008 je vlada preko Partnerstva za razvoj omogočala aktivno udeležbo opozicije pri zakonodajnem delu telesa. Ko pa so bile leve stranke na oblasti, teh oblik sodelovanja in povezovanja niso želele. Kajti levica običajno, ko je na oblasti ne deli rada oblasti. To je dejstvo,« je poudaril poslanec, ki je obenem dodal, da je bilo v letih 2005 in 2006 tudi na podlagi tega sodelovanja sprejetih veliko dobrih zakonov. Primerljivo z evropsko politiko, je poslanec izrazil mnenje, da je evropska politika vse do zadnjega mandata bila bolj mehka, nežna, v zadnjem mandatu Evropskega parlamenta pa je bilo mogoče, prav zaradi ekstremnih pogledov v parlamentu, zaznati tudi več ideoloških spopadov.
»Včasih verjetno tudi različno mislimo, kaj pomeni demokratičnost ali demokracija. Za nekatere v Zahodni Evropi so dovolj volitve in upravičenje, da vlada vlada, za nekoga drugega pa je demokracija nenehen javni nadzor nad oblastjo, udeležba na referendumih, ljudski iniciativi, volitvah,« je pojasnil evropski poslanec, ki obenem izpostavlja, da se največji problem v demokraciji poraja, ko »formalna demokracija vlada navzven, interesne skupine in lobiji pa realno vladajo v ozadju.« Poslanec je še mnenja, da je za demokracijo najbolj nevarna količina javnih naročil. »Če je preveč javnih naročil, je to vedno nevarno za demokracijo, saj se pojavijo razni subjekti, ki želijo pridobiti del državnega korita. To pa je tisto, kar se pri nas redno dogaja,« je povzel poslanec.
Ob tem je izrazil tudi prepričanje, da civilne družbene organizacije, ki se financirajo s strani vlade, dejansko ne moremo poimenovati kot nevladne oziroma civilnodružbene. Prav te organizacije pa so, po mnenju poslanca, izjemno aktivne pri ustvarjanju javnega mnenja. »Tudi takšne organizacije niso vidne, a vseeno vladajo,« je povedal dr. Zver.
»Tudi ljudje prepoznavajo nekatere slabosti demokratičnega procesa, ki je na nekaterih mestih neučinkovit in ko vidijo, da je oblast neučinkovita, izgubijo zaupanje v njo,« je še poudaril evropski poslanec, ki je tudi mnenja, da je prav zaupanje ljudi tudi tisti kriterij, ki pove, ali je demokracija učinkovita in deluje, ali pa je v krizi. »Naša demokracija je, glede na raven zaupanja v politiko, očitno permanentno v krizi, in tudi nismo še uspeli oblikovati demokratičnih institucij do te mere, da bi jim ljudstvo močno zaupalo,« je poudaril evropski poslanec in dodal, da bo treba to zaupanje v prihodnje krepiti.
Oddajo si je mogoče ogledati tukaj.