Stavka v Litostroju od 9. do 15. decembra 1987 je bila prelomen dogodek v zgodovini demokratizacije Slovenije, saj so stavkajoči pod vodstvom inženirja Franceta Tomšiča izrekli nezaupnico partijskemu in samoupravnemu sistemu. Zahtevali so tudi ustanovitev neodvisnih sindikatov in ustanovili iniciativni odbor Socialdemokratske zveze Slovenije. Litostrojska stavka je bila uvod v proces demokratizacije, ki je vrhunec dosegel z razglasitvijo samostojne Slovenije leta 1991. Brez teh pogumnih dejanj bi bila pot do samostojne Slovenije bistveno težja. Zato moramo ta dogodek razumeti kot temelj naše skupne zgodovine in simbol zavedanja, da so pravice delavcev, svoboda izražanja in družbena pravičnost vrednote, ki jih moramo negovati tudi danes.
Kot izpostavlja evropski poslanec dr. Milan Zver je litostrojska stavka predstavljala pogum delavk in delavcev ter klic po svobodi, pravičnosti in dostojanstvu.
»Stavka je presegla okvir sindikalnega gibanja in postala simbol širšega družbenega nezadovoljstva. Bila je prelomni trenutek, ki je napovedal konec socialističnega enoumja in začetek demokratizacije slovenske družbe. Litostrojski delavci so s svojo odločenostjo pokazali, da je tudi v najtežjih razmerah mogoče zahtevati spremembe – da je moč v enotnosti in vztrajnosti,« je poudaril evropski poslanec.
»Danes, več kot tri desetletja kasneje, nas spomin na litostrojsko stavko opominja, kako pomembno je varovati svobodo in pravice ljudi. Ob obletnici litostrojske stavke se moramo pokloniti pogumu tistih, ki so tvegali svoje službe in položaje za boljši jutri. Njihov zgled nas zavezuje, da ne pozabimo, od kod prihajamo, in da se vedno borimo za vrednote, ki so temelj naše družbe. Litostrojska stavka tako ni le del preteklosti, temveč tudi navdih za prihodnost,« še meni evropski poslanec dr. Milan Zver.