Evropski poslanec dr. Milan Zver je za večerne novice na Nova24TV spregovoril o novi Evropski komisiji, o pogajanjih o programu Erasmus+, o situaciji v Iranu ter drugih žariščih po svetu, pa tudi o Brexitu in prihodnosti EU.
Kot je znano, je nova Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen šele dobro začela delovati, a se že sooča z nekaterimi začetniškimi težavami. »Tisti, ki smo vpeti v razna pogajanja, smo se že soočili s težavami, ki nas čakajo, kajti resorji evropskih komisarjev so neusklajeni z odbori Evropskega parlamenta, zato bo v prihodnje prihajalo tudi do določenih težav v smislu pristojnosti,« je dejal dr. Zver in pri tem kot primer izpostavil program Erasmus+, katerega glavni pogajalec je. »Za ta program, ki je eden najbolj uspešnih programov v EU, je odgovorna komisarka Gabriel, pa vendar smo v stiku s še dvema portfeljema in delamo medsektorsko,« je povedal poslanec in dodal, da bo po vsebinski plati vse delovalo brezhibno, verjetno pa bo nekaj več logističnih težav. Poslanec je tudi povedal, da ga veselita dva nova komisarska resorja, ki sta nastala, in sicer resor, ki se bo ukvarjal z ohranitvijo evropskega načina življenja in resor, ki se bo ukvarjal s prihodnostjo EU.
V povezavi s pogajanji za finančna sredstva za program Erasmus+ je dr. Zver povedal, da je bilo sodelovanje s finskim predsedstvom zelo dobro, medtem ko so pogajalci v prehodnem obdobju imeli kar nekaj težav z odhajajočo Evropsko komisijo, nova pa še ni bila imenovana. Tudi sedaj se komisarka še seznanja z vsebinskimi dilemami, vendar evropski poslanec verjame, da se bodo pogajanja nadaljevala v pravi smeri tudi za nove iniciative, ki so bile oblikovane v programu Erasmus+, in sicer Evropske univerze, Centri odličnosti na področju poklicnega izobraževanja in podprogramu Discover EU, ki mladim nad 18 let omogoča brezplačno potovanje po EU.
Dr. Milan Zver je v nadaljevanju povedal, da se Evropski parlament redno ukvarja s perečimi problemi iz sveta in ne le iz EU in da so evropski poslanci na tokratnem zasedanju v Strasbourgu razpravljali o nasilnem zatrtju protestov v Iranu. »Znano je,da je iranski režim ostro zatrl proteste proti vladnim politikam zaradi velikih podražitev. Odgovor režima je bil brutalen, 1500 ljudi so ubili, 12.000 zaprli, veliko je ranjenih. Sam sem zahteval, da se EU bolj resno ukvarja z iranskim vprašanjem, da redefinira odnose z Iranom in da se pridruži Ameriki pri sankcijah zoper Iran,« je povedal poslanec in dodal, da bi s strani EU bilo treba poslati jasen signal odporniškemu gibanju, ki se bori za demokracijo in svobodo in mu povedati, da ima zaslombo pri EU.
Evropski poslanci so na tokratnem plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljali tudi o spoštovanju pravne države in nedavnih odkritjih po umoru novinarke Daphne Cuarane Galizie na Malti. Kot je povedal dr. Zver, smo na primeru Malte lahko videli, kako lahko EU z nekim pritiskom vendarle učinkovito deluje na teh področjih. »Dosegli smo, da je odstopil predsednik vlade. Če ne bi bilo tega pritiska, zlasti parlamenta, ki je tudi ustanovil fact-finding mission, ki je obiskala Malto, in nas, parlamentarce, soočila z dejstvi, na podlagi česar je bila sprejeta tudi resolucija o Malti, se na Malti ne bi zgodile spremembe, ki bodo omogočile tudi normalno preiskavo dejstev,« je pojasnil poslanec. Dodal je, da je dejstev o tem, da je bila vlada vpletena v uboj nedolžne novinarke že danes dovolj.
Ko je bilo govora o Brexitu, je poslanec dejal, da so nedavne volitve v Veliki Britaniji prinesle rezultat, ki je zelo jasen. »Drugega referenduma o Brexitu ni treba izvesti, ljudje so povedali svoje, Johnsonu so dali močan mandat,« je dejal dr. Zver in dodal, da je to, ali bomo videli trdi ali mehki Brexit predvsem vprašanje časa. » Če bo Johnson dal samo eno leto oziroma 11 mesecev za to tranzicijo, bo to premalo. Mislim pa, da so še vedno odprta vrata, da se Brexit zgodi na urejen način. Če pa bi se zgodil trd izstop, pa bi bili s tem oškodovani tako prebivalci Velike Britanije kot tudi prebivalci EU,« je zatrdil dr. Zver.
Kar se tiče prihodnosti Evropske unije, je dr. Zver prepričan, da je o tem vprašanju treba razpravljati, ob tem pa dodaja, da bi se morali vsi, ki želijo dobro malim članicam EU, postaviti na stran Lizbonske pogodbe, ki je nastala v času slovenskega prvega predsedovanja EU. Poslanec je izpostavil, da imajo leve stranke pripravljen nek progam za prihodnost EU, ki gre v smeri večje centralizacije in unifikacije EU. »Poleg Macrona, so tu še drugi predstavniki, zlasti liberalci, ki ponujajo spremembe volilnega sistema, v smeri da bi bila EU ena volilna enota, ponujajo transnacionalne liste, ukinili bi Svet … Vse to so hude spremembe, ki v osnovi nasprotujejo dogovorom oziroma vsebini Lizbonske pogodbe, ki ščiti tudi male države v procesu odločanja,« je povedal dr. Zver in dodal, da prav te moči, ki jo imajo majhne države s sistemom veta, ne bi smeli radikalno spremeniti.
Dr. Milan Zver je nenazadnje spregovoril tudi o letošnjem dobitniku nagrade Saharov. Nagrado je prejel Ilham Tohti, v njegovem imenu pa je nagrado prevzela njegova hčerka. »Ta hip ne vemo, kje se profesor Tohti nahaja, ker ni nobenih informacij iz kitajskih zaporov,« je povedal dr. Zver in dodal, da gre za uglednega profesorja, ki se je boril za jezikovne in kulturne pravice svojega ljudstva – ujgurske manjšine. »Kitajci takšnih kulturnih avtonomij ne priznavajo, dasiravno imajo to zapisano v zakonu. Še več, ustanovili so prevzgojna taborišča, kjer je nameščenih milijon pripadnikov tega naroda, ki jih Kitajci v teh taboriščih želijo prevzgojiti. To je izjemno nevaren način, ki spominja na nacistična in komunistična taborišča. Kdo bi si mislil, da bomo v 21. stoletju sploh še imeli tovrstne ustanove oziroma zapore, taborišča,« je zaključil dr. Milan Zver.
