Evropski poslanec dr. Milan Zver je danes sodeloval v Studiu Evropa, ki ga je gostila pisarna Evropskega parlamenta za stike v Sloveniji, in kjer je skupaj z drugimi evropski poslanci ter političnimi analitiki spregovorili o 100 dneh Evropske komisije.
Razpravljali so o dosedanjih in napovedanih ukrepih Evropske komisije, ki je svoj mandat pričela s prvim decembrom. Med drugim so spregovorili o tem, kako naj se EU odzove na ponovno izvolitev Donalda Trumpa za predsednika ZDA in njegove gospodarske in politične poteze in kakšna naj bo trgovinska politika EU v prihodnje - multilateralno sodelovanje ali protekcionizem in uvajanje carin. Vprašanje je bilo tudi o tem, ali je smiselno braniti obstoječo svetovno ureditev in mednarodne sporazume in kako ter ali lahko EU nadaljuje po začrtani poti na področju digitalizacije in umetne inteligence.
Dr. Milan Zver je uvodoma poudaril, da se svet v zadnjih mesecih dejansko geostrateško močno spreminja. »Mislim, da po padcu berlinskega zidu še ni bilo tako tektonskih premikov, kot smo jim priča danes. Marsikaj se dogaja, je težko, nepredvidljivo, veliko je negotovosti, in ne živimo krize, temveč svojevrsten kaos v mednarodnih globalnih odnosih,« je povedal poslanec, a hkrati tudi dodal, da meni, da se bodo stvari počasi uredile. »Ni nujno, da Trump prinaša samo slabo, včasih je treba poiskati tudi enostavno rešitev in mislim, da je mir pred vrati, kar se tiče Bližnjega vzhoda in Ukrajine«. Poslanec je izpostavil, da bo Amerika geostrateško ponovno pridobila osrednjo vlogo. »Včasih je to vlogo imela Evropa. Bili smo mi in ostali svet, potem se je svet polariziral, potem pa je Evropa v tej tekmi izgubljala svojo dominantno pozicijo, tako da se danes močno bori za svojo vlogo v svetu,« je povedal poslanec. Izpostavil je, da je trenutno v EU osrednji pojem »strateški kompas konkurenčnosti«. »Evrokrati si izmišljujejo koncepte kot je ta, s čimer je Evropska komisija tudi pripoznala, da smo izgubili preveč konkurenčnosti in da je sedaj to fokus evropske politike v prihodnjih letih.«
V povezavi s podporo ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, je dr. Zver povedal, da je SDS že v prvem mandatu podpirala Donalda Trumpa in da je vesela tudi njegove sedanje zmage. »Bidnova administracija je naredila ogromno napak, etatizirala je ZDA, kar je dokaj nenavadno, saj je bila Amerika vedno prostor svobode inovacij in kreativnosti, v času Bidnove administracije pa je ZDA izgubila to podobo in del konkurenčnosti.« Po besedah evropskega poslanca se bo EU morala v nekaterih točkah prilagoditi novim dejstvom, čeprav gre za kruta dejstva. »Tudi po prvi Trumpovi zmagi je bila politika – tako leva kot desna - zelo nerodna, tokrat pa je veliko bolj odzivna, resna in odgovorna pri sprejemanju novih dejstev, takšnih, kakršnih so, četudi je nekaterim to všeč, nekaterim pač ne,« je povedal poslanec.
Poslanec meni, da je Evropska komisija v preteklem mandatu poskušala pretirano poenotiti tudi tiste politike ki niso skupne, in to ni bilo dobro, saj se je s tem jemalo kisik državam članicam. Prepričan je, da bo moč Bruslja slabela. »Tudi, kar se tiče skupne kmetijske politike, ki jo imamo že 60 let, je bil prvotni namen te politike preprečiti lakoto, danes pa smo glede tega podobno v težki situaciji. Evropa ima kmetijstvo izjemno odprto, 40% izvozimo in uvozimo tudi toliko, zato je treba zelo paziti. Tudi pri visokih cenah energentov se lahko hrana hitro podraži in lahko pride do svojevrstne lakote tudi v razvitem delu sveta, kot je Evropa. Kmetijska politika je bila v preteklih letih zanemarjena,« je povedal poslanec. Nadaljeval je: »Levi pol je hotel to po njihovem mnenju grdo in težko industrijo odstraniti iz tal Evrope, odstraniti je hotel kmetijstvo, kot da je ekološko nevarno. Menim, da to ni bilo dobro in da lahko v naslednjih letih govorimo o revitalizaciji kmetijstva in avtomobilske industrije.«
Poslanec je glede trgovinske politike EU spomnil na TTIP, sporazum med EU in ZDA, ki je bil na mizi pred 10 leti. »Prvi, ki je TTIP porezal peruti, je bil Obama, čeprav je bil sporazum izjemno dober, narejen pozitivno tako za evropska gospodinjstva in gospodarstvo, predvideval je nizke obrestne mere, medsebojno izmenjavo in to je bila prava osnova za krepitev evroatlantskega povezovanja. Po padcu sporazuma, za katerega niti ne razumem, zakaj so bili vsi tako proti – od medijev do Cerkve - , ker je imel polno tudi socialnih določil, pa so odnosi med EU in ZDA strmo padli. Vse to, kar imamo danes, je tako posledica velike nesposobnosti dogovora ameriških in evropskih političnih elit,« je povedal poslanec. Opozoril je tudi na novo obdobje protekcionizma, na vedno bolj močne države in regije (Kitajska, Južna Amerika, Iran, ki postaja regijska velesila). »Nastaja nek nov svetovni red, ki ga bodo na začetku skušali zakoličiti tisti, ki so najmočnejši,« je povedal poslanec.
V povezavi s širitvijo EU in državami Zahodnega Balkana je poslanec dejal, da je EU že pred leti naredila veliko napako, ko bi bolj intenzivirala integracijo Balkana v EU. »Nastal je vakuum, ki ga izkoriščata Rusija in Kitajska, ki sta močno prisotni v tej regiji, prav na račun EU. Marsikaj smo zamudili, žal tudi nisem preveč optimist, ker menim, da tudi izbira komisarke za ta portfelj simbolično izpostavlja, da širitve v tem mandatu ne bo,« je povedal poslanec, čeprav je posebej podčrtal, da bi si želel, da bi do širitve čimprej prišlo. »Tudi Ukrajina verjetno ne bo tako hitro kot se govori postala članica EU. Sam si želim, da postane članica EU in zveze Nato, a nekih velikih privilegijev na tej poti Ukrajina žal ne bo doživela, glede na to, kako poznam evropsko birokracijo,« je povedal dr. Milan Zver.
Glede digitalizacije je poslanec bil mnenja, da ni dobro, da Evropa omejuje svobodo gigantov, ki prihajajo iz Amerike, z instrumenti, ki se jim reče kaznovanje. »Prek 30 milijard evrov so ameriški giganti že morali plačati in tak način regulacije ni v redu. Boljši bi bil nek dogovor, a ne na način, da se krati pravice,« je povedal dr. Zver.
Poslanec je v razpravi tudi spomnil na delovanje evropske demokracije in težnje nekaterih, da bi ukinili veto pri glasovanju z argumentom večje učinkovitosti. »Veto je najmočnejše orožje za majhne države in se mora predvsem zaradi statusa in vloge majhnih držav v EU ohraniti tudi v prihodnje« je bil jasen poslanec.
Dr. Milan Zver je svojo razpravo sklenil z mislijo, da 100 dni mandata ni veliko, še posebej, da bi lahko karkoli pokazal z vidika politik. Opozoril pa je na tri področja, ki so za delovanje Evropske komisije v tem mandatu pomembna. »Deregulirati in sprostiti je treba EU, saj marsikatere ovire zavirajo izkoriščanje razvojnih potencialov, ki jih EU ima,« je kot prvo področje poudaril poslanec. Na področju gospodarstva bi se po njegovih besedah v EU morala vrniti težja in avtomobilska industrija. »Revitalizacija avtomobilske industrije je ključna tudi za revitalizacijo slovenskega gospodarstva, ki je močno odvisno od nje. Prav tako je pomembno kmetijstvo in skupna kmetijska politika, kjer ne gre samo za preprečitev lakote, temveč za položaj kmeta in kakovostno hrano. Eden ključnih ciljev vsake pametne politike je kakovostna hrana,« je kot drugo točko opredelil poslanec. In nenazadnje je ključna tudi varnost. »Evropske države bodo morale močno povečati izdatke za obrambo in se morda povezati tudi na področju vojaške industrije, saj bi Evropa morala postati samozadostna tudi na obrambnem področju,« je zaključil poslanec dr. Milan Zver.