S politologom, z evropskim poslancem in vidnim članom Slovenske demokratske stranke dr. Milanom Zverom so v tedniku Demokracija objavili pogovor o aktualnem dogajanju v Evropski uniji in svetu.
Delujete v odboru Evropskega parlamenta za zunanje zadeve. Kako ocenjujete zdajšnje stanje čezatlantskih odnosov zlasti v luči naraščajoče konkurenčnosti drugih svetovnih sil, kot sta Kitajska in Rusija?
Čezatlantski odnosi že dolgo niso bili na tako nizki točki, kot so danes. Naravno zahodno zavezništvo je padlo na izpitu že po padcu znamenitega TTIP, trgovinskega sporazuma med ZDA in EU, kasneje se je samo še slabšalo. V zadnjem desetletju EU ni napravila dovolj za obnovo dobrih odnosov.
Danes je situacija malo drugačna. Evropska politika se je namreč bolje odzvala na zmago Trumpa, ki prinaša novo realnost: doumeti moramo, da EU bolj potrebuje ZDA kot obratno.
Prevladuje spoznanje, da bo podjetniku Trumpu, če se tako izrazim, treba tudi kaj dati. V Bruslju se morajo posloviti od vzvišenega položaja in spoznati nove zakonitosti svetovnega reda – ena od njih je slovo t. i. mehke politike EU, ki naj bi dolgoročno nadvladala t. i. trdo. Ti časi so mimo. Še pred tremi leti ste lahko v evropskih študijah brali, da je konec vojevanja z vojaki in tanki, da so v ospredju samo še računalniki in hekerji. Realnost ni taka.
Ali menite, da bi morala Evropska unija prevzeti aktivnejšo vlogo pri posredovanju v vojni v Ukrajini? Kakšen bi bil vaš predlog za dolgoročno rešitev tega konflikta?
EU je zamudila priložnost – pa tudi Nato −, da bi učinkoviteje na samem začetku posegla v vojno. Po eni strani je zahtevala, da mora Ukrajina zmagati, po drugi pa ji ni omogočila dovolj virov za kaj takega. Putin se je po začetnih nerodnostih spet postavil na noge. Mislim, bo vedno ostalo, da je Rusija agresor, Ukrajina pa žrtev. A v dobro obeh strani bo treba zamenjati tudi retoriko. Besedno zvezo »do končne zmage« bo treba zamenjati z »do trajnega miru«. Ko ne bo več Putina, bo Rusija morebiti postala dobra partnerica tudi EU. Toda ne glede na to bosta morali Ukrajina in EU izboljšati varnostno odpornost, to pomeni vlaganje 3 odstotkov BDP za obrambo. Dva odstotka sta namreč že zgodovina.
Celoten intervju si lahko preberete v novi številki Demokracije!