Vljudno vabljeni k branju govora dr. Milana Zvera 17. oktobra 2014 na shodu pred Vrhovnim sodiščem.
Dragi prijatelji!
Leta 2008 se ni veliko govorilo o Sloveniji. A če se je, se je lepo: Slovenija je beležila odlične gospodarske rezultate, Janez Janša je vodil pol milijardno Evropsko unijo. Gospodarska rast, socialna blaginja, nizka brezposelnost! Čas ponosa!
2014 se v Evropi veliko več govori o Sloveniji: toda o kolapsu pravne države in demokracije, o zadolženosti, o gospodarski krizi, političnem zaporniku Janezu Janši in o »briljantnem« nastopu AB; vse več pa tudi o žerjavici...
Ko smo na začetku hoteli preprečiti zaslišanje Alenke Bratušek, so me začeli grdo gledati celo prijatelji: bili naj bi trublemakerji. Dva mučna meseca. Po zaslišanju so spoznali, da smo imeli prav! Za trenutek se je pokazala lepa priložnost za Slovenijo, da postavi pravega človeka na odlično mesto: podpredsednika Evropske komisije za energijo. Vendar nas je Miro Cerar spet razočaral: z »zmagovitim« glasovanjem 6:7 – je izbral novo kandidatko. Po njenem baje izvrstnem intervjuju z Junckerjem smo izgubili podpredsednika Evropske komisije za energetiko, dobili pa promet, ki so mu odvzeli še področje vesolja. A najhuje je, da smo izgubili ves ugled.
Sedaj, ko se zaključuje oblikovanje evropskih inštitucij, bodo morale končno tudi te spregovoriti: vljudna politična podpora »v rokavicah« ne zadošča več! Svoje bo moral poleg evropskih inštitucij poreči tudi Svet Evrope. Evropa ne more v nedogled prenašati dejstva, da ima na svojih tleh političnega zapornika.
Janez Janša je bil izločen iz družinskega in javnega življenja v najbolj neugodnem času. Prazen prostor – evropske in domače ustanove oblasti niso polnomočno delovale - so izkoristili za lustracijo Janeza Janše.
Nikoli si nisem predstavljal, da bom 2014 videl še to, kar se je dogajalo v slovenskem parlamentu v sredo popoldne! Ne le, da je Brglezova vladajoča večina v posmeh ustavi ukradla mandat Janeza Janše, s sovražnim govorom in ponovnimi grožnjami z ulico je napovedala zaton krhke slovenske demokracije. Sejejo strah.
Največja katastrofa pa je, da je tranzicijska levica s podporniki dobila močno ustavno večino. Sedaj si dovolijo vse: kraja mandata je le prvi korak v retrotranzicijo! Vam tega pojma ni treba razlagati. Zadnje štiri mesece iz dneva v dan to nenehno opozarjate in s tem ste – ne glede na razplet zgodbe - stopili v slovensko zgodovino. Dominatni mediji vas sicer še niso opazili, a kmalu tudi mi njih ne bomo več!!! So v vedno hujši krizi, ker jim zmanjkuje denarja, ljudje pa jih zaradi pristrankosti ne spremljajo več.
Dragi prijatelji,
Vsak dan dobivam vprašanja, tudi od vas, češ, mi se matramo, oni se nam smejijo in zmagujejo na vseh frontah! Vse pelje nezadržno v državljansko vojno, me je celo nekdo posvaril.
Čisto mogoče, da si jo želijo – oni - ki celo parlament uporabljajo za grožnje s smrtjo: njim to ni tuje; mnogi bi očitno z lahkoto ponovno uvedli revolucionarni teror! Imajo orožje in ideološko opravičilo! Mi nimamo ne prvega ne drugega! Ker spoštujemo svetost človekovega življenja!
Morda se komu zdi, da ste glas glas vpijočega v puščavi.
Toda Vi ste tu v zadnjih mesecih ustvarili inštitucijo - slovenski Hyde Park-(speakers corner) prostor svobodne misli in besede, s pričevalci, ki so se trajno zapisali v narodovo zgodovino. Si lahko predstavljate, kakšno vlogo vam bodo namenili v slovenskem zgodovinopisju, tam nekje čez 50 let? In kakšno Branku Masleši in Milanu Kučanu?
Zato ne smemo dopustiti, da bi nas razdelili, skregali, kar nenehno poskušajo in mnogi nasedajo! Ne dovolimo jim, da bi nas zlomili. Pravica bo slej ko prej zmagala in mi jo moramo pričakati v prvih vrstah, saj smo na pravi strani zgodovine!
V najtežjih trenutkih je človek sposoben največjih in najlepših dejanj. In pregovor pravi: Per aspera ad astra - preko trnja do zvezd!
Bog živi Slovenijo, Bog živi Janeza Janšo!
