Dr. Milan Zver skupaj z vrsto evropskih poslancev zahteva ustanovitev preiskovalnega odbora za preglednost in odgovornost (TRAC), ki bo preiskoval domnevne kršitve ali nepravilnosti pri izvajanju prava Unije, v zvezi z domnevno korupcijo, pranjem denarja, zlorabo položaja oz. pooblastil, neupravičenim vmešavanjem v zakonodajne postopke držav članic in drugih morebitnih kršitev standardov preglednosti in odgovornosti ter pravne države, storjenih s strani funkcionarjev ali visokih uradnikov institucij EU.
Evropski poslanci, skupaj z dr. Milanom Zverom, ustanovitev preiskovalnega odbora predlagajo s ciljem, da se preišče vrsto odmevnih primerov korupcije, pranja denarja, zlorabe pooblastil oz. položaja in neupravičenega vmešavanja v zakonodajni postopek, kar se dogaja pri institucijah Evropske unije, pri čemer bi se preiskovanje osredotočilo predvsem na:
- vpliv nevladnih organizacij na zakonodajne dejavnosti Unije, zlasti v primerih, ko je Komisija spodbujala oziroma financirala tovrstno lobiranje.
- lobistične aktivnosti nevladnih organizacij in zasebnih podjetij, zlasti tistih, ki delujejo v interesu tujih vlad.
- neprimeren vpliv tujih vlad, zlasti ta, ki je sledil po škandalu Katar-gate.
- postopek naročanja cepiv med pandemijo COVID-19, zlasti v povezavi z morebitnim neupravičenim lobiranjem Komisije.
- posamični primeri podkupovanja, pranja denarja in korupcije, v katere so bili vpleteni člani Evropskega parlamenta, uradniki in funkcionarji Evropske komisije ter uradniki drugih agencij EU.
Pobudniki preiskovalne komisije med drugim izpostavljajo na vrsto primerov, ki so bili odkriti v zadnjih letih, ko se je poročalo o pranju denarja, zlorabi položaja oziroma pooblastil, korupciji, pa tudi o slabem upravljanju članov Evropske komisije ali pa uradnikov EU institucij. Opozarjajo tudi na vrsto kršitev prava EU. Tovrstna ravnanja po oceni evropskih poslancev, pobudnikov preiskovalne komisije, spodkopavajo zaupanje državljanov v delo evropskih institucij in vzbujajo resno skrb, pri čemer ima Evropski parlament odgovornost, da preiskuje zadeve, ki povzročajo dvom v nepristranskost in transparentnost EU institucij.
Poslanci obenem tudi opozarjajo, da EU ni sprožila svoje preiskave, ki bi preučila tovrstne škandalozne aktivnosti (pranje denarja, korupcija, zloraba položaja ali pooblastil, …), niti ni naslovila vseh možnih političnih posledic oziroma implikacij tovrstnih ravnanj.
Poslanke in poslanci ob tem opozarjajo na vpletenost visokih uradnikov in tudi funkcionarjev Evropske komisije v aferah, kot so Katar-gate, Timmermans-gate, Reynder-gate, Huawei-gate, pogajanja predsednice Evropske komisije von der Leyen s Pfizerjem v času COVID-19, pa tudi preiskave, ki jih izvajajo belgijski organi v povezavi z organiziranim kriminalom, pranjem denarja in podkupovanjem.
Poslanci so mnenja, da bi preiskovalni odbor lahko v roku 12 mesecev in 38 članov iz vseh političnih skupin Evropskega parlamenta, lahko izvedel ustrezno preiskavo ter prišel tudi do poročila, ki bi vključeval priporočila, tudi v smislu sprememb v zakonodaji, z namenom, da bis e zagotovilo večjo odgovornost, pravičnost, in transparentnost v bodočih zakonodajnih postopkih.