Evropski poslanec dr. Milan Zver je vesel in ponosen, da je bila cerkev Sv. Duha na Javorci izbrana med spomenike, za katere Evropska komisija predlaga, da se jim dodeli znak evropske dediščine.
Pred uradnim začetkom evropskega leta kulturne dediščine 2018 je neodvisna žirija, ki jo je ustanovila Evropska komisija, izbrala devet spomenikov, za katere predlaga, da se jim dodeli znak evropske dediščine. Med predlaganimi spomeniki posebnega zgodovinskega in kulturnega pomena je tudi cerkev Sv. Duha na Javorci
Cerkev Sv. Duha na Javorci je edinstven primer secesije. V spomin na padle vojake vseh narodnosti in kultur so jo v hribih postavili vojaki, ki so se med prvo svetovno vojno bojevali na soški fronti. Cerkev in njena kulturna krajina tudi v današnjih časih ostajata simbol poziva k spravi in pričata o povezovalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja in gradnje.
Kot so zapisali na spletni strani Tolminskega muzeja je cerkvica že med vojno služila za dnevne cerkvene obrede. Vanjo so se zatekali vojaki, ki so z bližnjih bojišč odhajali na počitek v zaledje. Tu so se zbirali katoličani, protestanti, judje, muslimani in ateisti. Za nekatere je bil to resnično božji hram, za druge posvečeno mesto, svetišče, kjer so iskali mir, se predajali mislim in vsaj za kratek čas pozabili na vojno. Tudi še danes cerkvica ohranja svoj namen, saj se tu pri bogoslužju srečujejo obiskovalci različnih narodnosti in veroizpovedi. Obenem pa ostaja simbol složnosti in miru, kar že od vsega začetka jasno izraža napis na zvoniku: PAX - MIR.
Evropska komisija bo odločitev o spomenikih, ki bodo dobili znak evropske kulturne dediščine, uradno razglasila februarja 2018, slovesna podelitev pa bo marca 2018. Med 25 predlogi je bilo izbranih devet spomenikov, ki so jih predizbirale sodelujoče države članice.
Poleg cerkve Sv. Duha na Javorci bodo znak evropske dediščine prejeli: leipziške točke glasbene dediščine (Nemčija), sinagoga na ulici Dohány (Madžarska), utrdba Cadine (Italija), koncentracijsko taborišče Natzweiler in njegove podružnice (Francija in Nemčija), spominski center Sighet (Romunija), Bois du Cazier (Belgija), vas Schengen (Luksemburg) in Maastrichtska pogodba (Nizozemska).
Namen znaka je povečati ozaveščenost o spomenikih, ki so imeli pomembno vlogo v zgodovinskem in kulturnem razvoju Evrope, ter poudariti njihovo evropsko razsežnost z dejavnostmi obveščanja in izobraževanja. Glavni cilj znaka evropske dediščine pa je pri ljudeh okrepiti občutek pripadnosti Evropski uniji.