V soboto, 12.5.2012, je evropski poslanec dr. Milan Zver v Novi Gorici gostil evropski večer.
Po uvodnih besedah poslanke Državnega zbora RS Patricije Šulin je dr. Zver podrobneje orisal aktualno dogajanje evropskih inštitucij, se dotaknil nedavnih sprememb na političnem zemljevidu Evrope in predstavil svoj vidik na spopadanje s krizo v Evropski uniji. Reševanje evra in krize v Grčiji, Italiji in ostalih južnih državah EU, so prioritete vseh inštitucij Evropske unije. Med drugim je dr. Zver predlagal, da bi razmislili o uvedbi 'evropskega FBI', saj sodelovanje evropskih policij na podlagi metode medvladne koordinacije ne omogoča učinkovitega spopada z mednarodnim kriminalom, kaj šele s terorizmom. Dr. Zver tako meni, da EU potrebuje nekatere skupne inštitucije, kot je na primer skupna zunanja in varnostna politika, saj poleg učinkovitosti posamezni državi članici tudi omogoča zmanjševanje izdatkov za posamezno področje.
Velik problem Evrope je brezposelnost. Trenutno je v Evropi 24 mio brezposelnih od tega velik del visoko izobraženih. V Evropi je 5,5 mio mladih brez dela, (22,4%), kar je velik problem v skupnosti, ki postaja ostarela družba, je poudaril Zver. Problema brezposelnosti se je potrebno lotiti pri izobraževanju in ustvariti odprte izobraževalne inštitucije, saj je stari način industrijske šole preteklost. ”Tudi univerza je zastarela in se bo morala modernizirati v t.i. univerzo tretje generacije, ki je odprta, inovativna, prodaja svoje znanje gospodarstvu in predvsem šola kader, ki ga gospodarstvo potrebuje.” Le univerza, ki ima več virov financiranja, je lahko resnično avtonomna je še dodal dr. Zver.
Drugi del predavanja je dr. Zver namenil kmetijstvu in reformi skupne kmetijske politike. Poslanec Evropskega parlamenta je predstavil novosti SKP, ki so ključnega pomena za kmetovalca. Shema za mlade kmete, zeleno plačilo, podpora na območjih z naravnimi omejitvami in poenostavljene sheme za majhne kmete so koraki v pravo smer, meni Zver. Novost v SKP so tudi osnovna plačila, do katerih bodo upravičeni le aktivni kmetje, to si tisti, pri katerih neposredna plačila predstavljajo več kot pet odstotkov prejemkov iz nekmetijske dejavnosti. Torej, če kmetijske subvencije strukturi prejemkov podjetij ali gospodarskih družb predstavljajo manj kot pet odstotkov, ne dobijo statusa aktivnega kmeta in niso upravičene do subvencij, je pojasnil dr. Zver. Predvsem pa je cilj SKP zagotoviti evropskim državljanom zdravo in visoko kakovostno hrano, ohraniti okolje in razvijati podeželje.
