Danes, 4. novembra 2014 je v Evropskem parlamentu potekalo zasedanje Odbora za regionalni razvoj, ki se ga je udeležil tudi evropski poslanec dr. Milan Zver.
Glavna tema razprave je bila študija o izvajanju kohezijske politike 2014-2020: priprave in upravne zmogljivosti držav članic. Raziskava je bila opravljena na primerih Avstrije, Finske, Luksemburga, Švedske, Estonije, Hrvaške, Bolgarije, Italije, Grčije, Združenega Kraljestva, Nemčije, Poljske Češke ter Madžarske.
Študija ugotavlja kar nekaj zaskrbljujočih dejstev ob začetku novega programskega obdobja. Države članice so se na področju partnerskih sporazumov, predvsem zaradi odsotnost učinkovite koordinacije med državnimi organi, srečevale s težavami pri prilagoditvi partnerskih sporazumov ter operacijskih programov. Prav tako so države z le enim kohezijskim programom pogosto pripravile manj kvalitetne partnerske sporazume, ki so bili običajno kar duplikati programa za črpanje kohezijskih sredstev. Države s šibkimi makroekonomske kazalci so imele običajno tudi težave s tematsko osredotočenostjo strategije pri pripravi partnerskih sporazumov.
Pri oceni upravnih zmogljivosti držav članic je bilo opaziti pomanjkanje strateškega pristopa do gospodarskega razvoja, nezadostno koordinacijo državnih inštitucij in politik, korupcijo in pomanjkanje odgovornosti ter šibkega finančnega nadzora in revizije. V procesu odločanja o izplačilih je bilo zaznati nezadostno razdružitev politike in uprave. V administracijah oz. državnih upravah je raziskava pokazala tudi preveliko fluktuacijo zaposlenih in posledično pomanjkanje strokovnih znanj ter izkušenj pri novih delavcih.
Rezultati študije še ugotavljajo, da je največ časa pri pripravi operativnih programov državam povzročila izbira tematskih ciljev ter investicijskih prioritet. Države so se izogibale resnim spremembam in prilagoditvi vsebine in strukture starih operacijskih programov.
Avtorji raziskave so obravnavanim državam podali tudi predloge izboljšav, kot so npr: uskladitev pravil za zaposlovanje v javni upravi, jasnejše dodelitve odgovornosti, racionalizacija števila posredniških inštitucij, bolj ciljno usmerjeni sistemi izbire ter okrepitev strokovne in administrativne podpore.
Evropski poslanec dr. Zver je ob robu zasedanja dejal, da obžaluje odločitev, da raziskava ne obravnava tudi Slovenije, saj bi na ta način lahko dobili realno sliko stanja in konkretne predloge izboljšav. Dodal je tudi, da bi si želel še bolj poglobljenih analiz s strani neodvisnih evropskih agencij v vseh državah članicah, ki bi bile podlaga za pripravo smiselnih ukrepov izboljšav najšibkejših področij.