Objavljamo intervju s Petrom Šuhlom, mednarodnim sekretarjem SDS in nekdanjim vodjo kabineta predsednika Vlade RS, ki vodi bruseljsko pisarno evropskega poslanca Milana Zvera, za tednik Demokracija.
O Resoluciji Evropskega parlamenta o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, konkretnih posledicah le-te za Slovenijo, odzivih v Evropskem parlamentu na izjave slovenske levice, da bi morala Slovenija izstopiti iz Nata, Zverovi veliki zmagi v boju s komisarko Jourovo, pa tudi o evropskem Aktu o digitalnih storitvah, izjavi evropske komisarke Marte Kos, da noče Janeza Janše za naslednjega predsednika vlade, ter izidu glasovanja o nezaupnici Evropski komisiji smo se pogovarjali z vodjo bruseljske pisarne evropskega poslanca Milana Zvera Petrom Šuhlom.
Gospod Šuhel, pogovarjamo se v času sprejetja Resolucije Evropskega parlamenta o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Ste pričakovali takšen razplet?
Prizadevanja za izkaz pietete v Evropskem parlamentu do grozodejstev, ki so se v Sloveniji dogajala med drugo svetovno vojno in po njej – bodisi v obliki sprejetja ustrezne resolucije bodisi s postavitvijo pomnika v prostorih parlamenta v Bruslju ali Strasbourgu –, segajo že precej daleč v preteklost. V zadnjih petnajstih letih so različne delegacije SDS v Evropskem parlamentu vztrajno in predano opozarjale na zamolčana poglavja naše zgodovine ter si prizadevale za objektivno obveščenost mednarodne skupnosti. Verjamem, da so ta vztrajna prizadevanja za objektivno obveščenost mednarodne skupnosti pomembno pripomogla k temu, da smo v Evropskem parlamentu prejšnji teden sprejeli to – za Slovenijo zelo pomembno – resolucijo. Zato lahko rečem, da sem takšen razplet pričakoval. Krivice, ki so se zgodile, so tako v nebo vpijoče, da je končno napočil čas tudi za evropsko priznanje tega sramotnega poglavja naše zgodovine. In besedilo resolucije je močno – jasno obsodi povojne poboje, množična grobišča in kršitve temeljnih človekovih pravic, ki jih je zagrešil jugoslovanski komunistični režim na ozemlju Slovenije. Zavzema se za pravico do pokopa, dostojen spomin na žrtve in poziva k nadaljevanju izkopov in zgodovinskih raziskav brez političnih pritiskov. Evropski parlament je s tem odločno podprl evropsko kulturo spominjanja, ki vključuje vse totalitarizme – tudi komunizem.
Kakšne konkretne posledice ima omenjena resolucija za našo državo?
Resolucija neposrednega vpliva na slovenski pravni red sicer nima, ima pa močan politični pomen. Z evropske ravni jasno opozarja na dolgo zamolčano zgodovinsko breme in poziva k spravi, resnici in dostojanstvu za žrtve komunizma. Širi zavest, postavlja ogledalo in odpira prostor za dejanja – a »domačo nalogo« bomo morali v Sloveniji opraviti sami. To pomeni, da bomo morali žrtve poimenovati, jih uradno priznati, jim zagotoviti dostojen pokop – in brez olepševanja spregovoriti tudi o odgovornih za ta zločinska dejanja. Sramotno je, da ljubljanski župan pokopa še vedno ne dovoli niti v prestolnici – ne iz pietetnih razlogov, temveč izključno zaradi ideoloških. Ko to v Bruslju pojasnjujemo kolegom iz tujine, nam pogosto sploh ne verjamejo, da je kaj takega mogoče sredi Evrope. Prav zato je ta resolucija pomembna: dokazuje namreč, da Evropa vidi, razume in podpira prizadevanja za resnico – tudi v Sloveniji.
Celoten intervju si lahko preberete v pripetem dokumentu.
