Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja
Poročevalec: José Bové
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o poštenih prihodkih za kmete: bolje delujoča veriga preskrbe s hrano v Evropi
(2009/2237(INI))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Bolje delujoča veriga preskrbe s hrano v Evropi (KOM(2009)0591) in več delovnih dokumentov, priloženih temu sporočilu;
– ob upoštevanju končnega priporočila skupine na visoki ravni o konkurenčnosti agroživilske industrije z dne 17. marca 2009[1],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. marca 2009 o cenah hrane v Evropi[2],
– ob upoštevanju svoje izjave z dne 19. februarja 2008 o preiskavi in odpravi zlorabe moči velikih supermarketov, delujočih v Evropski uniji[3],
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 29. marca 2010 o bolje delujoči verigi preskrbe s hrano v Evropi[4],
– ob upoštevanju poročila posebnega poročevalca Združenih narodov o pravici do hrane z naslovom Kmetijska podjetja in pravica do hrane,
– ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0225/2010),
A. ker je nedavna nestanovitnost cen hrane in proizvodov povzročila veliko zaskrbljenosti o delovanju evropskih in svetovnih verig preskrbe s hrano,
B. ker so se cene, ki jih dobijo kmetje, kljub 3,3-odstotnem zvišanju cen hrane od leta 1996, zvišale le za 2,1 %, medtem ko so se operativni stroški povečali za 3,6 %, kar je dokaz za nepravilno delovanje verige preskrbe s hrano,
C. ker Komisija v sporočilu priznava, da so „te spremembe /.../ kmetijskim proizvajalcem povzročile hude težave in nakazujejo, da potrošnikom ni zagotovljena poštena obravnava,“[5]
D. ker se cene za končnega potrošnika v povprečju niso spremenile ali so se celo zvišale kljub velikemu padcu cen osnovnih kmetijskih proizvodov v letu 2008,
E. ker bi uravnoteženi trgovinski odnosi izboljšali delovanje verige preskrbe s hrano, poleg tega pa bi koristili kmetom,
F. ker širjenje nepoštenih trgovinskih praks danes ogroža možnosti kmetov za naložbe in inovacije (zlasti v zelene tehnologije, blažitev posledic podnebnih sprememb in obnovljive vire energije, hkrati pa morajo kmetje zadostiti visokim okoljskim standardom, te zahteve pa bodo še strožje v skupni kmetijski politiki po letu 2013),
G. ker se je delež kmetijske dodane vrednosti v verigi preskrbe s hrano v EU-25 zmanjšal z 31 % v letu 1995 na 24 % v letu 2005 in ker začetni podatki za prihodnja leta kažejo, da se bo delež, ki ga dobijo kmetje, še zmanjševal, dobički predelovalcev, trgovcev na debelo in/ali trgovcev na drobno ter gospodarskih subjektov zunaj verige preskrbe s hrano pa se bodo stalno povečevali,
H. ker se je v letu 2009 povprečni dohodek kmeta v EU-27 zmanjšal za več kot 12 %, kar jim ne omogoča več plačila njihovega dela in ker morajo kmetje in agroživilska industrija še vedno proizvajati živila, ki izpolnjujejo izredno zahtevne kakovostne standarde, po cenah, dostopnih potrošnikom, v skladu s cilji, opredeljenimi v okviru skupne kmetijske politike,
I. ker veriga preskrbe s hrano povezuje kmete, kmetijske zadruge in organizacije proizvajalcev, živilsko-predelovalno industrijo, trgovce na debelo in drobno, verige supermarketov, podjetja za pripravo in dostavo hrane, restavracije, neposredno dobavo iz samooskrbe ter zasebno pridelavo in porabo, pa tudi gospodarske subjekte zunaj verige preskrbe s hrano, kot so podjetja za informiranje in promocijo, prevozniki in ponudniki logistike in energije, porabniki, dobavitelji embalaže, tehničnih sredstev, aditivov, tehnologije in svetovalci; ker je treba za večjo trajnost celotne verige upoštevati to zapletenost in veliko raznolikost;
J. ker so v sporočilu Komisije izpostavljeni resni problemi, kot so zloraba moči prevladujočega kupca, nepoštene prakse pri sklepanju pogodb (tudi zamude pri plačilu), enostranske spremembe pogodb, predhodno plačilo za dostop do pogajanj, omejen dostop do trga, pomanjkanje informacij o oblikovanju cen ter porazdelitev dobička v celotni verigi preskrbe s hrano, kar je tesno povezano z vse večjo koncentracijo v sektorju proizvodnje, veleprodaje in maloprodaje,
K. ker Komisija v sporočilu z dne 28. oktobra 2009 priporoča spodbujanje in pospeševanje prestrukturiranja in utrjevanja kmetijskega sektorja s spodbujanjem ustanavljanja prostovoljnih organizacij kmetijskih proizvajalcev,
L. ker so globalizacija in procesi koncentracije, zlasti na maloprodajni ravni, privedli do položaja, v katerem ni ravnotežja med različnimi akterji v verigi preskrbe s hrano, in ker sedanje razmere zaznamuje zelo majhno število zelo močnih trgovcev na drobno, ki se neposredno ali posredno pogajajo s 13,4 milijona kmetov in 310 000 agroživilskih podjetij v vsej Evropski uniji,
M. ker se zaradi prevelike koncentracije izgublja raznolikost proizvodov, kulturna dediščina, maloprodajne trgovine, delovna mesta in sredstva za preživljanje,
N. ker Komisija navaja, da pogodbena neravnotežja zaradi neenake pogajalske moči negativno vplivajo na konkurenčnost v verigi preskrbe s hrano, saj so lahko majhni, a učinkoviti akterji prisiljeni v delovanje z manjšo donosnostjo, kar omejuje njihove zmožnosti in spodbude za vlaganje v večjo kakovost proizvodov in inovativnost proizvodnih procesov,
O. ker se na notranjem trgu prosto trguje z živilskimi proizvodi, izid pogajanj o cenah med proizvajalci (organizacijami), predelovalci, trgovinskimi posredniki in trgovci na drobno pa je pogosto določen z gibanjem cen na svetovnem trgu,
P. ker velike razlike v številu in ekonomski moči med kmeti in trgovci na drobno jasno kažejo na neravnovesje v verigi preskrbe s hrano in ker je treba spodbujati razvoj gospodarskih združenj kmetov, da bi se vzpostavilo številčno ravnotežje, ker imajo zadruge osrednjo vlogo, saj povečujejo svoj vpliv in pogajalske moči,
Q. ker je Evropska unija vpeta v globalno svetovno trgovino in je pogodbeno vezana nanjo,
R. ker je Evropska unija največji kmetijski uvoznik in izvoznik na svetu in ker je uvoz kmetijskih izdelkov v EU v letu 2008 narasel za dobrih 10 % na 98,6 milijarde EUR, njihov izvoz pa za skoraj 11 % na 75,2 milijarde EUR,
S. ker Evropska unija že zdaj zelo veliko prispeva s svojo politiko razvojne pomoči in ker se ne smejo sklepati dvostranski sporazumi, ki bi bili v škodo evropskemu kmetijstvu,
1. pozdravlja sporočilo Evropske komisije z dne 28. oktobra 2009 z naslovom Bolje delujoča veriga preskrbe s hrano v Evropi (KOM(2009)0591), saj priznava, da obstajajo velika neravnovesja moči med tistimi, ki v njej delujejo, vendar meni, da ukrepi, predlagani v navedenem sporočilu, ne zadostujejo za reševanje te problematike;
2. poziva Komisijo in države članice, naj nemudoma obravnavajo problem nepoštene porazdelitve dobička v verigi preskrbe s hrano, zlasti glede primernega dohodka za kmete; priznava, da je treba za spodbujanje trajnostnih in etičnih sistemov pridelave kmetom zagotoviti nadomestilo za njihove naložbe in zaveze na tem področju; poudarja, da je treba namesto boja za prevlado vzpostaviti sodelovanje;
3 ugotavlja, da so bili v zvezi s kmetijstvom uresničeni vsi cilji, ki so navedeni v Rimskih pogodbah (povečanje produktivnosti, zadostna preskrba s hrano, primerne potrošniške cene, stabilizacija trgov), z izjemo cilja, da se zagotovi primeren dohodek v kmetijstvu; zato poziva Komisijo, naj to ustrezno upošteva v vseh proračunskih predlogih;
4. priznava potrebo po trdnem, varnem in dobičkonosnem sektorju proizvajalcev kot odločilnem dejavniku v verigi preskrbe s hrano; vendar tudi ugotavlja, da v tej verigi sodeluje več členov –- kmetje, predelovalci, proizvajalci, dobavitelji in trgovci na drobno, ki vsi ustvarjajo dodano vrednost in potrebujejo tudi pravo mero varnosti;
Preglednost cen
5. poziva Komisijo, naj izboljša evropski mehanizem za spremljanje cen, da bi bil uporabnikom bolj prazen tako, da vključi večjezičen vmesnik, ki bi zajemal večje število živilskih proizvodov, s čimer bi se dosegla večja primerljivost cen na vseh stopnjah verige preskrbe s hrano znotraj država članic in med njimi, kar bi zadovoljilo potrebe potrošnikov in kmetov po večji preglednosti pri določanju cen hrane;
6. obžaluje, da Evropska komisija ni naklonjena izvedbi študije o porazdelitvi dobička v dobavnih verigah, kakor je bilo dogovorjeno v okviru proračunskega postopka za leto 2009;
7. opozarja, da ima lahko neravnovesje v preglednosti poslovanja med kmetijami ter predhodnimi in naslednjimi členi v verigi preskrbe s hrano negativne posledice za pogajalski položaj kmetov in skupnosti proizvajalcev;
8. poziva Komisijo, naj hitro izvede poskusni projekt za ustanovitev evropskega observatorija za kmetijske cene in marže (ter naj ta instrument dopolni s podatki o cenah, maržah in količinah), za katerega sta Parlament in Svet v proračunu za leto 2010 določila 1,5 milijona EUR sredstev, ter naj ga ustanovi znotraj Komisije in vključi primerjavo trajnostnih proizvodnih stroškov in cen na kmetiji za tradicionalne in etične proizvode v glavnih kmetijskih panogah na različnih ozemljih in v socialno-ekonomskih razmerah;
9. poziva Komisijo, naj ohrani skupino na visoki ravni za verigo distribucije hrane kot stalni forum za razpravo, saj se je izkazala za zelo pomemben instrument za prepoznavanje težav, pripravo priporočil in sprejetje strategij za izboljšanje trenutnega neravnotežja;
10. poziva Komisijo, naj predlaga uvedbo obveznega letnega poročila največjih trgovcev, predelovalcev, trgovcev na debelo in drobno o njihovem tržnem deležu ( s podatki o trgovinskih blagovnih znamkah) pri glavnih prehrambenih artiklih ter o njihovem mesečnem obsegu prodaje, da bi lahko vsi partnerji na trgu ocenili smernice v povpraševanju, ponudbi in razvoju cen v verigi preskrbe s hrano;
11. ugotavlja, da ima živilskopredelovalna industrija v nekaterih državah največje marže v živilski verigi, kar je potrdila tudi Komisija; zato zahteva, da se spremlja in preiskuje zlasti predelovalna industrija, da bi se zagotovila preglednost cen;
12. meni, da je treba povečati preglednost trga ter informacij za potrošnike, kar je pogoj za prepoznavnost proizvodnje, za jamstvo raznolikosti živil in kmetijskih ter agroživilskih proizvodov, ki so odraz zgodovine in kulture različnih območij ter razpoznavni znak kmetijstva posamezne države članice;
13. poziva Evropsko komisijo, naj določi, da je treba v transakcijskem dokumentu obvezno jasno navesti ceno, po kateri prodaja dobavitelj, ter neto ceno, po kateri bo ta transakcija dejansko plačana;
14. poziva Komisijo, naj izvede oceno učinka prednosti boljšega pravnega okvira za zasebne označbe kakovosti in označbe distributerjev, da se prepreči njihovo podvajanje, potrošniku omogoči večja preglednost, proizvajalcem pa dostop do trga;
15. poudarja, da je treba spodbuditi večjo dodano vrednost evropske agroživilske proizvodnje in začeti informacijske kampanje za potrošnike o prizadevanjih kmetov in kmetijske panoge za okolje, varnost hrane in dobro počutje živali;
Konkurenca
16. poziva nacionalne in evropske organe za konkurenco in druge regulativne organe v zvezi s proizvodnjo in trženjem, naj odločno obravnavajo prevladujoči položaj in precejšen tržni delež agroživilskih trgovcev, predelovalcev in trgovcev na drobno ter proizvajalcev proizvodnih sredstev in surovin v verigi preskrbe s hrano; poziva te organe, naj ukrepajo proti izkoriščevalskim odkupnim praksam, ki jo izvajajo vsi subjekti, kar postavlja kmete na zelo podrejeno pogajalsko izhodišče;
17. poziva Komisijo, naj vzpostavi nov odnos med pravili konkurence in skupno kmetijsko politiko, da bodo kmetje in njihove medpanožne organizacije imeli na voljo instrumente, s katerimi si bodo lahko izboljšali svoje pogajalsko izhodišče;
18. poziva Komisijo, naj preuči posledice precejšnjega tržnega deleža posameznih trgovcev na drobno ali majhnih skupin trgovcev v dani državi članici; poziva Komisijo, naj preuči možnost uvedbe korekcijskih ukrepov v korist proizvajalcev in potrošnikov, če se izkaže, da ima praksa trgovca ali tržni delež protikonkurenčni učinek;
19. poziva Komisijo, naj do konca leta 2010 Parlamentu predloži poročilo s podatki o zlorabi moči kupca v Evropski uniji, protikonkurenčnem vedenju in nepoštenih praksah pri sklepanju pogodb v verigi preskrbe s hrano od sektorja proizvodnih sredstev in surovin do potrošnika in naj predlaga ustrezne odzive;
20. poziva države članice, naj po potrebi dajo svojim nacionalnim organom za konkurenco na voljo več možnosti za ukrepanje z vzpostavitvijo preprostih mehanizmov za neposredno zbiranje dokazov v zvezi z izkrivljanjem konkurence zaradi uporabe nepoštenih pogodbenih praks;
21. meni, da je treba prepovedati prodajo pod nabavno ceno na ravni Skupnosti;
22. poziva Komisijo, naj sproži raziskavo o verigi preskrbe s hrano v celotnem sektorju, da bi se opredelila stopnja zlorabe moči kupca v njem; opozarja na uspeh raziskave o konkurenčnosti v farmacevtskem sektorju iz leta 2009;
23. poziva Komisijo, naj ponovno pregleda merila, ki veljajo za ocenjevanje nekonkurenčnega vedenja (indeks Herfindahl); ta indeks je primeren za ocenjevanje monopolističnih tveganj, ne bi pa mogel dati realne slike o protikonkurenčnih dogovorjenih in oligopolnih praksah, ki so, kot kaže, del stvarnosti velikih organiziranih maloprodajnih verig;
24. poziva Komisijo, naj zagotovi bolj ciljno usmerjeno izvajanje zakonodaje o konkurenčnosti v verigi preskrbe s hrano ter naj upošteva zakonodajne predloge Parlamenta in Sveta na to temo, tako da bo učinkovito omejila razvoj prevladujočih tržnih položajev v sektorju proizvodnih sredstev in surovin, živilsko predelovalni industriji in maloprodajnem sektorju ter prek učinkovitih organizacij proizvajalcev, sektorskih organizacij ter majhnih in srednjih podjetij okrepila pogajalsko moč kmetov;
25. meni, da je treba Uredbo 1234/2007 o skupni ureditvi kmetijskih trgov nujno pregledati, da bi se te organizacije okrepile in da je treba razširiti področje njene uporabe, da bi se vključile prakse trajnostne proizvodnje kot pogoj za izjemo iz člena 101 PDEU;
26. meni, da je treba na ravni EU uvesti določeno mero usklajenosti in poenotenja nacionalnih ukrepov proti nepravičnim poslovnim praksam;
27. poziva Komisijo, naj za proizvode, ki so tipični za določeno območje in so prepoznavni zaradi svoje odličnosti in posebnosti, predvidi drugačne predpise kot za standardne proizvode;
28. poziva Komisijo, naj predloži ukrepe, ki bodo jamčili za preživetje posebnih prehrambnih, okoljskih in zdravstvenih značilnosti proizvodov, te posebnosti pa naj se kažejo tudi v ustreznih cenah; v bistvu gre za to, da bi se konkurenca razvijala tudi na osnovi različnih kakovostnih značilnosti, ki bi morale biti izmerljive;
Zloraba kupne moči in sklepanje pogodb
29. poziva Komisijo, naj zagotovi, da se zloraba kupne moči v verigi preskrbe s hrano ne izogne zakonodaji EU o konkurenčnosti, kar se pogosto zgodi s poznimi plačili kmetom ali malim predelovalcem, naknadnimi spremembami pogodbenih postavk, prisilnimi popusti pri cenah, preprodajo z izgubo, prevelikimi zahtevami in neupravičenimi plačili za uvrstitev v ponudbo ter naj po potrebi ustrezno prilagodi zakonodajne predloge;
30. zlasti zahteva, naj se plačilna obdobja v verigi preskrbe s hrano skrajšajo na največ 30 dni za vsa živila in manj za zelo pokvarljive kmetijske proizvode, kot del pregleda Direktive 2000/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih, ki je v teku (upoštevati je treba izjeme v primeru organizacij proizvajalcev in zadrug);
31. poziva Komisijo, naj predlaga širitev področja evropske konkurenčne zakonodaje, da ne bo kot doslej le ozko osredotočena na dobrobit potrošnikov, ter poskrbi za nizke cene hrane;
32. poziva Komisijo, naj preveri, ali zahteve glede praks kmetijske pridelave za sadje in zelenjavo ter ostankov fitofarmacevtskih sredstev, ki jih postavljajo posamezne trgovske verige in presegajo zakonsko določena pravila, ne omejujejo proste trgovine in ne krepijo neupravičenega položaja trgovcev v verigi preskrbe s hrano;
33. poziva k pripravi seznama izkoriščevalskih tržnih praks, kot so prodaja pod ceno in prodajne provizije, in poziva, naj jih Evropska unija izrecno prepove; poziva k izdelavi javnega seznama podjetij, ki ne spoštujejo pravil, in uvedbi sistema sankcij;
34. poziva Komisijo, naj preuči, ali in do katere mere se zlorabljajo trgovske blagovne znamke ter nakupovalne združbe verig supermarketov, ki vodijo k nepravični konkurenčnosti in pritiskom na kmete ter sistematično zniževanje cen proizvajalcev; poudarja, da zloraba trgovskih znamk negativno vpliva na sposobnost proizvajalcev za inovacije (zlasti to velja za male proizvajalce); poziva Komisijo, naj v zvezi s tem ukrepa, da bi se s kmeti in združbami proizvajalcev ravnalo pravično pri oblikovanju cen;
35. meni, da priporočila Komisije za krepitev vertikalne povezanosti živilske industrije ne odražajo vedno potrebe po uravnoteženju pogajalske moči kmetov, distributerjev in živilske industrije, zato bi te strategije morali spremljati ukrepi za odvračanje od zlorab;
36. opozarja, da lahko pogodbeno kmetovanje, ki ga zahtevajo kupci, vertikalno povezovanje in terminski posli, ki imajo vedno pomembnejšo vlogo, omejijo konkurenco ter oslabijo pogajalski položaj kmetov; zato poziva Komisijo, naj preuči učinke takih pogodbenih razmerij in po potrebi ustrezno ukrepa;
37. poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo sklepanje poštenih pogodb med vsemi subjekti v verigi preskrbe s hrano po pogojih, dogovorjenih med organizacijami kmetov in proizvajalcev, tudi sektorskih in medpanožnih organizacij, da bi okrepili trajnostne prakse kmetovanja in zagotovili najboljšo kakovost proizvodov, nižjo ceno pri nakupu proizvodnih sredstev in surovin ter poštene cene, in naj omogočijo lahko dostopen sistem za varstvo pred kršitvami pogodb s strani kupcev; meni, da so standardne pogodbe koristno sredstvo, ki bi ga bilo treba uvesti kot obveznega v nekaterih sektorjih; podpira izmenjavo dobre prakse glede obveščanja o pogodbenih praksah med državami članicami, tudi obvezno posredovanje informacij Komisiji;
38. pozdravlja in spodbuja uvedbo varuhov človekovih pravic za maloprodajni živilski sektor in drugih arbitražnih mehanizmov, namenjenih usklajevanju s pogodbenimi sporazumi; poziva Komisijo, naj preuči izkušnje s tega področja, da bi se ustanovilo mesto varuha človekovih pravic na področju živilske maloprodaje po vsej EU, katerega naloge bodo zagotoviti izvajanje kodeksa obnašanja, najboljše prakse in pogodb pri transakcijah med akterji iz različnih držav članic;
39. poziva Komisijo, naj razkrije nepoštene prakse plačevanja za uvrstitev v ponudbo in drugih plačil za uvrstitev na trg ter jih preveri po konkurenčni zakonodaji; poziva Komisijo, naj predloži enotna pravila za obravnavo plačil za uvrstitev v ponudbo in dajanje na trg in ukrepa zlasti zoper pretirana plačila, ki jih zahtevajo distributerji;
40. meni, da mora Komisija spodbujati obsežno informativno kampanjo na evropski ravni za seznanitev kmetov z njihovimi pravicami, zlorabami, katerih so lahko deležni, in sredstvi, ki so jim na voljo za prijavo zlorab;
Špekulacije
41. poziva Evropsko unijo, naj zahteva ustanovitev neodvisne svetovne agencije za regulacijo, ki bo določila pravila za borzo terminskih poslov z blagom in opcij ter izvajala stroge regulativne ukrepe proti svetovnim špekulacijam s prehrambenimi proizvodi;
42. zahteva, naj se zaradi čedalje večje tržne naravnanosti sprejmejo ukrepi za boj proti skrajni nestanovitnosti, saj jo nekateri akterji v živilski verigi izkoriščajo, drugim pa očitno škoduje; zato poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajo za instrumente, ki bi omejili nestanovitnost cen, da bi se zmanjšala ranljivost proizvajalcev;
43. poziva Komisijo, naj poveča pristojnosti evropskih organov za blagovno menjavo, da bi preprečili špekulacije s prehrambenimi proizvodi, ter naj si prizadeva za izvajanje ustreznih ukrepov EU za preprečevanje špekulacij z nekmetijskimi proizvodi, da bi tako vplivali na terminske posle v kmetijstvu;
44. poziva Komisijo, naj izboljša nadzor in splošno preglednost trgov izvedenih finančnih instrumentov ter naj pri bližnjem pregledu direktive o trgih finančnih instrumentov in druge ustrezne zakonodaje izboljša preglednost pri dejavnosti izven organiziranega trga;
Samoregulacija
45. poziva Svet, naj še naprej spodbuja pobude za samoregulacijo ter možnost, da se ustanovijo vzajemni skladi za pomoč pri soočanju z ekonomskimi tveganji, da bi okrepili pogajalski položaj kmetov, zlasti s podporo organizacijam proizvajalcev, sektorskim organizacijam in kmetijskim zadrugam;
46. spodbuja države članice, naj pripravijo osnutke dobre trgovske prakse za verigo preskrbe s hrano, tudi pritožbenih mehanizmov ali sankcij za nepravično prakso; poziva Komisijo, naj predlaga skupen kodeks za vso EU, da bi se ponovno uravnotežili odnosi v verigi preskrbe s hrano; Komisijo tudi poziva, naj pripravi predlog za izvajanje mehanizma za nadzor odnosov med vodilnimi trgovci na drobno in njihovimi dobavitelji v vsej EU prek posebnih teles v državah članicah;
47. meni, da je treba podpreti večjo vključenost posameznih členov verige v medpanožne organizacije ter izdelati prostovoljne standardne pogodbe z možnostjo, da države članice v nekaterih primerih, zlasti pri pokvarljivem blagu, zahtevajo njihovo obvezno izpolnitev;
Trajnostni prehranski sistemi, kakovost hrane
48. obžaluje, da Komisija v svojih poročilih ne poudarja bolj pomena kmetijstva v gospodarski vrednostni verigi preskrbe s hrano in živilske industrije; poudarja soodvisnost med nizkimi cenam na kmetiji in strukturno presežno proizvodnjo ter njihove posledice za trajnost, kakovost hrane, dobro počutje živali, inovacije v kmetijstvu in zaposlovanje v regijah z omejenimi možnostmi;
49. poziva Komisijo, naj predlaga sprejetje instrumentov za podporo in promocijo verig za preskrbo s hrano, ki jih bodo upravljali kmetje, kratkih verig za preskrbo s hrano ter tržnic, ki jih bodo neposredno upravljali kmetje, da bi se vzpostavil neposreden stik s potrošniki, kmetom pa omogoči, da zaradi zmanjšanja vmesnih členov in posrednikov dobijo pravičen delež od cene v končni prodaji;
50. poziva Komisijo, naj pri svojih dejavnosti posveti posebno pozornost razmeram v državah v razvoju in ne ogrozi samopreskrbe z živili v teh tretjih državah;
51. poziva Komisijo, naj pregleda higienske standarde EU pri dajanju na trg lokalno ali na daljavo ter pri roku uporabnosti proizvodov, naj decentralizira in poenostavi sisteme certificiranja in nadzora ter naj spodbuja neposredne odnose med proizvajalci in potrošniki in kratke verige preskrbe s hrano;
52. meni, da je pri javnih razpisih za verigo preskrbe s hrano treba dati prednost organizacijam proizvajalcev, kmečkim zadrugam ter malim in srednjim podjetjem; zato poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe v tej smeri;
53. poudarja pomen čvrste zakonodaje o kakovosti kmetijskih proizvodov in potrebo po njej; pri tem opozarja na resolucijo Evropskega parlamenta z dne 25. marca 2010 o evropski politiki kakovosti živilskih proizvodov ter meni, da je treba za uvožene proizvode obvezno upoštevati vsa merila o kakovosti in proizvodnji, da bi se preprečila nepoštena konkurenca z evropskimi proizvodi;
54. opozarja, da stabilnost prihodkov opredeljuje zmožnost kmetov vlagati v zelene tehnologije, blažitev podnebnih sprememb, obnovljive vire energije ter okoljevarstvene ukrepe za trajnostno kmetijstvo; poleg tega morajo kmetje izpolnjevati visoke okoljske standarde, ki pa bodo v skupni kmetijski politiki po letu 2013 še strožji;
55. meni, da je bistveno izboljšati organizacijo verige preskrbe s hrano in jo še bolj racionalizirati, da bi zmanjšali okoljski vpliv prevoza hrane (prehrambeni kilometri) in spodbujali trženje lokalnih živil;
56. poudarja, da bi naložbe v objekte za skladiščenje in pakiranje kmetijskih proizvodov lahko pomembno prispevale k zagotavljanju poštenih cen teh proizvodov;
57. poudarja, da je treba zagotoviti trajnostni razvoj podeželskega gospodarstva s spodbujanjem predelave kmetijskih proizvodov na kmetijah ter nekmetijskih dejavnosti, da bi povečali število delovnih mest in ustvarili dodaten vir dohodkov;
58. poziva Komisijo, naj podpre lokalne in regionalne pobude za prodajo živil in jih ne obremeni preveč s pravnimi predpisi in birokracijo, ker pomembno prispevajo k dodani vrednosti kmetijskih gospodarstev;
Samooskrba, preskrba s pripravljeno hrano in pijačo in izgube hrane
59. zahteva naj Komisija pri pregledu standardov EU posveti ustrezno pozornost proizvajalcem živil na lokalni ravni, kot je na primer samooskrbna ali delno samooskrbna proizvodnja;
60. poziva Komisijo, naj oceni, ali je potrebno spremeniti predpise o praksi javnega naročanja za obrate za javno prehrano, da bi okrepili prakso trajnostne kmetovanja in dobrega počutja živali ter spodbujali uporabo sezonskih in lokalnih živil;
61. meni, da bi morala javna naročila npr. v okviru posebnih programov za mlečne izdelke, sadje in zelenjavo, ki se izvajajo v šolah, zagotavljati dostop malim lokalnim proizvajalcem in skupinam lokalnih proizvajalcev;
62. meni, da bi bilo treba sprejeti ukrepe za spodbujanje kmetijskih trgov, ki jih neposredno upravljajo kmetje, vzpostavitve prodajnih možnosti za proizvajalce, da bi svoje proizvode neposredno ponudili potrošnikom, in uvedbe programov za spodbujanje prodaje proizvodov na lokalnih trgih;
63. poziva Komisijo, naj v poročilu Evropskega parlamenta in Sveta preuči ogromne izgube hrane v verigi preskrbe s hrano, ki v večini držav članic zajema več kot 30 % proizvedene hrane in naj ukrepa prek informativnih kampanj o temeljni vrednosti hrane;
64. opozarja na pomen razvoja prehrambenih programov, namenjenih evropskim državljanom, ki jih potrebujejo – zlasti najbolj ogroženim in ostarelim osebam ter mladim;
65. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.
OBRAZLOŽITEV
Eden glavnih ciljev skupne kmetijske politike je bil in je kmetom zagotoviti poštene dohodke. Vendar se zdi, da pošten dohodek kmetov za razliko od večje produktivnosti in svetovne konkurenčnosti evropske živilske industrije nima zelo pomembnega mesta na programu Evropske komisije.
Komisija je Parlament in Svet obvestila o resnih težavah, ki ogrožajo pravilno delovanje verige preskrbe s hrano v Evropi in ki so se pokazale zaradi dramatične nestanovitnosti cen proizvodov v kmetijskem in živilskem sektorju. Te težave so tesno povezane s povečano koncentracijo v sektorjih predelovalne industrije, trgovine na debelo in trgovine na drobno ter z verigami supermarketov, rastjo njihove tržne moči in različnimi praksami zlorabe moči vodilnega kupca v verigi preskrbe s hrano.
Komisija poleg tega opozarja na številne nepoštene prakse pri sklepanju pogodb, omejen dostop do trga in neupravičene pristojbine, ki jih morajo proizvajalci plačati za uvrstitev živilskih proizvodov v ponudbo v prodaji na drobno. Poleg tega sporočilo sproža vprašanje, zakaj so kmetje v skoraj vseh sektorjih žrtve zniževanja cen na kmetiji, medtem ko potrošniki pri nakupu končnih izdelkov plačujejo enake ali višje cene. V tem sektorju pa je težko dobiti podatke o dobičku.
Kot odziv na te težave Komisija predlaga večjo preglednost cen v celotni verigi preskrbe s hrano, da bi povečali konkurenco in preprečili nestanovitnost cen, poleg tega pa tudi boljši pretok informacij med partnerji na trgu o ponudbi in povpraševanju, cenah in sklepanju pogodb. Vendar pa je v državah članicah ali na ravni EU trenutno na voljo zelo malo podatkov o oblikovanju cen na ravni predelave, prodaje in trženja.
V tem poročilu so navedeni predlogi, zbrani na podlagi delovnega dokumenta, ki ga je pripravil poročevalec in povabil vse zainteresirane strani, naj izrazijo svoje mnenje o glavnih vprašanjih za boljše delovanje verige preskrbe s hrano in pošten dohodek za kmete. Osnutek resolucije povzema veliko teh predlogov z namenom poglobiti premislek o možnih rešitvah ter s pozivom Komisiji in Svetu, naj ukrepata.
1. Preglednost
Komisija predlaga ukrepe za povečanje preglednosti cen v živilskem sektorju. Mednje sodi predvsem boljša preglednost trgov izvedenih finančnih instrumentov za osnovne kmetijske proizvode, kar bi omogočilo nadzor nad pretiranimi špekulacijami in nestanovitnostjo cen za osnovne kmetijske proizvode. Poleg tega Komisija predlaga evropski instrument za spremljanje cen hrane in lahko dostopne storitve za primerjavo maloprodajnih cen hrane.
Vendar med te predloge niso vključeni ukrepi, s katerimi bi lahko povečali preglednost pri porazdelitvi dodane vrednosti in dobička med različnimi sektorji verige preskrbe s hrano in znotraj njih; informacije o dejanskih proizvodnih stroških kmetov v primerjavi s cenami, ki jih ponujajo odkupovalci, ter o posledicah za načine proizvodnje, kakovost hrane in prestrukturiranje sektorja, kakor tudi o negativnih vplivih na okolje in primerljivih zunanjih učinkih. Ravno tako ni informacij o vplivu strukturne presežne proizvodnje, ki je posledica določenih politik glede dobavnih količin in s tem povezanega znižanja proizvodnih cen.
2. Konkurenca
Komisija predlaga ukrepe za boljšo konkurenco v evropski verigi preskrbe s hrano,
v glavnem s krepitvijo večje vključenosti živilske industrije v notranji trg ter z odpravo omejitev o teritorialni dobavi, ki so v nasprotju z načeli notranjega trga. Komisija tudi pregleduje izbrane okoljske standarde in sisteme označevanja izvora, ki lahko ovirajo čezmejno trgovino, in predlaga ustavitev razvoja sistemov za označevanje nacionalnega in regionalnega izvora, ki naj jih v politiki kakovosti nadomesti nov okvir geografskih oznak, tržnih standardov in sistemov certificiranja.
Vendar poročevalec obžaluje, da ti predlogi ne upoštevajo velike raznovrstnosti ozemeljske strukture, velikosti, ravni specializacije, zaposlitvenih zmogljivosti in dostopa do javne podpore za različna mala, srednja in velika podjetja v verigi preskrbe s hrano: prav tako ni upoštevan neenakopraven pogajalski položaj kmetov v primerjavi s predelovalci ter trgovci na debelo in drobno, ki je privedel do izkoriščevalskih odkupnih praks in protikonkurenčnega ravnanja, pa tudi ne pomanjkanje želje in učinkovitosti nacionalnih in evropskih organov za konkurenco, da bi odpravili ta nesorazmerja in ustrezno ukrepali in nenehne „cenovne vojne“ med verigami veleblagovnic v skoraj vseh državah članicah .
3. Prestrukturiranje kmetijstva in veriga preskrbe s hrano
Komisija predlaga ukrepe za prestrukturiranje kmetijskega sektorja in verig preskrbe s hrano ter spodbujanje ustanavljanja organizacij kmetijskih proizvajalcev. Komisija kot primer predlaga osredotočenje na mlečni sektor, pri čemer pa ne upošteva precejšnjega števila zelo predelanih živilskih izdelkov, ki so sestavni del potrošnje večine gospodinjstev. Ravno tako predvideva ustanovitev skupine na visoki ravni za večjo konkurenčnost agroživilskega sektorja, zlasti malih in srednjih podjetij, ter za spodbujanje inovacij in izvoza v sektorju.
Vendar predlogi ne upoštevajo velike raznolikosti kmetijskih struktur in velikosti kmetijskih gospodarstev ter njihovih različnih povezav z lokalnimi, regionalnimi, nacionalnimi ali mednarodnimi trgi, velike raznolikosti predelovalne industrije in različnih ravni konkurenčnosti glede na trge in dobavne verige, v katere so vključene; raznolikosti neodvisnih lokalnih trgovcev na drobno, trgov, lokalnih verig preskrbe s hrano in delno samooskrbnih sistemov preskrbe s hrano, ki niso odvisni od dogajanja na trgu, velike odvisnosti od zunanjih in pogosto uvoženih surovin ter velike ranljivosti intenzivnih proizvajalcev agroživilstva v verigi preskrbe s hrano, ki veljajo za najbolj konkurenčne na svetovnem trgu, hitrega izginjanja malih in srednjih podjetij, trgovcev na drobno in trgovin, posebno na podeželskih območjih z omejenimi možnostmi ter neskladja med evropskimi predpisi o konkurenci in namero, ki jo je izrazila Komisija, o povečanju pogajalske moči organizacij proizvajalcev, kar bi jim omogočalo doseganje poštene cene za njihovo proizvodnjo.
4. Zloraba kupne moči in sklepanje pogodb
Komisija meni, da je treba ukrepati in odpraviti nepoštene pogodbene prakse med poslovnimi akterji v celotni verigi preskrbe s hrano. Komisija opozarja na prakse, kot so pozna plačila in zamude pri njih, enostransko spreminjanje pogodb, vnaprejšnja plačila kot vstopne pristojbine za supermarkete in še mnoge druge.
Vendar pa se predlagani ukrepi proti tem praksam omejujejo na izmenjavo dobre prakse, kampanje za ozaveščanje in pripravo neobveznih standardnih pogodb. Predlogi med drugim ne vključujejo ukrepov proti praksam vsiljevanja nizkih cen na kmetijah z naročili velikih količin, „negativnim maržam“ (ekskluzivnim cenam za enega kupca), ukrepov, s katerimi bi določili najvišje pristojbine za uvrstitev v ponudbo, in ukrepov proti grožnjam črtanja iz ponudbe, ukrepov proti zaplembi zalog, neupravičenim pristojbinam za pakiranje, pristojbinam za trženje, poprodajnim rabatom in plačilom z učinkom za nazaj, ukrepov proti neupravičenim zamudam pri plačilih, ki se pojavljajo v skoraj vseh maloprodajnih verigah, in proti dodatnim prispevkom k pristojbinam za stroške trženja, ki jih proizvajalci zahtevajo za kritje stroškov nedelovanja trga, pa tudi ne ukrepov za izboljšanje znanja in izkušenj proizvajalcev in potrošnikov o oblikovanju cen v celotni verigi preskrbe s hrano in ukrepov za nadzor koncentracije združevalcev proizvodov in odkupovalcev na evropski ravni.
5. Nadaljnja prodaja z izgubo
Med protikonkurenčnimi praksami Komisija ni izrecno omenila nadaljnje prodaje z izgubo, ki je v Evropi zelo razširjena. Vendar pa Komisija opozarja na veliko število primerov kartelnega združevanja in vzdrževanja cen za nadaljnjo prodajo, sporazumov o skupni komercializaciji in skupni nabavi (nabavne združbe), dogovorov o vezani in paketni prodaji ter naraščajoče uporabe trgovinskih blagovnih znamk.
Vendar Komisija ni vključila podatkov ali analize o praksah nadaljnje prodaje z izgubo, ki se kaže v primerih, kot je „testeninski kartel“ v Italiji ali podobni primeri v Franciji, Nemčiji, na Irskem in v novih državah članicah. Vključeni niso predlogi, ki upoštevajo izkušnje različnih držav članic pri uporabi nacionalne zakonodaje proti praksam nadaljnje prodaje z izgubo, s pomočjo katerih je lahko veljavno konkurenčno pravo EU učinkovitejše pri preprečevanju in opuščanju teh praks.
Poleg tega bi lahko s pomočjo evropskega observatorija za kmetijske cene in rezerve opredelili najnižjo ceno za kritje proizvodnih stroškov in kmetom zagotovili pošten dohodek. Taka cena bi bila referenca za pogajanja med organizacijami proizvajalcev in sektorji v nadaljevanju verige preskrbe s hrano, s čimer bi prepovedali, da bi kmetje prodajali z izgubo.
6. Izboljšanje kakovosti hrane in trajnostni prehranski sistemi
Nadalje sporočilo ne upošteva za dovolj cenovnih razmerij med velikostjo kmetij in pridelovalnimi cenami, razlik v odvisnosti kmetij od zunanjih vložkov (energija, krma itd) in trajnostjo načinov kmetovanja glede na nove izzive, kot so podnebne spremembe in izguba biotske raznovrstnosti, kar je omenjeno tudi v sistematskem pregledu skupne kmetijske politike in ekonomski strategiji EU 2020. Ravno tako niso upoštevani higienski standardi EU za dajanje na trg lokalno ali na daljavo in rok uporabnosti proizvodov ter različna merila za kakovost hrane, ki presegajo njeno varnost.
Za boljše delovanje verig preskrbe s hrano bi morali vključiti tudi diferenciacijo higienskih predpisov in njihovo revizijo, decentralizacijo in poenostavitev sistemov za certificiranje in nadzor, spodbujanje neposrednih odnosov med proizvajalcem in potrošnikom in kratkih verig preskrbe s hrano, katerih prednosti za trajnost so potrdili raziskovalni projekti EK ter sodelovanje proizvajalcev in potrošnikov pri pripravi meril za kakovost in pravično trgovino.
7. Samooskrba, javne prehranske verige, preskrba s pripravljeno hrano in pijačo in izgube hrane
Sporočilo ne upošteva naslednjih praks:
– verig preskrbe s hrano, ki niso ali so le delno vključene v tržno gospodarstvo, npr. samooskrbna ali delno samooskrbna proizvodnja, ki v številnih državah članicah še vedno predstavlja pomemben del preskrbe s hrano, zlasti pri sadju in zelenjavi;
– javne in zasebne preskrbe s pripravljeno hrano in pijačo (vključno z menzami in restavracijami), ki ima svoje posebne zahteve, strukture cen in konkurenčna pravila;
– meril okoljske trajnosti pri nabavi hrane (preskrba s pripravljeno hrano in pijačo) kot sredstva za boljšo kakovost hrane in lokalni gospodarski razvoj ob hkratnem zmanjševanju „prehranskih kilometrov“ in agrokemične odvisnosti;
– izredno visokih izgub hrane v verigi preskrbe s hrano, ki v večini držav članic znašajo do 30 odstotkov proizvedene hrane, ki gre na trg;
– pomena evropskega programa pomoči v hrani na verigo preskrbe s hrano, ki nahrani 43 milijonov revnih v Evropi in ki ga je treba spremeniti, da bi bolje povezali lokalne proizvajalce in porabnike živil.
8. Špekulacije
Na koncu poročevalec poziva k ustreznim ukrepom proti špekulaciji s prehrambenimi proizvodi.
<Date>{04/06/2010}4.6.2010</Date>
MNENJE <CommissionResp>Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane</CommissionResp>
<CommissionInt>za Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja</CommissionInt>
<Titre>o poštenih prihodkih za kmete: bolje delujoča veriga preskrbe s hrano v Evropi</Titre>
<DocRef>(2009/2237(INI))</DocRef>
Pripravljavka mnenja: <Depute>Esther Herranz García</Depute>
POBUDE
Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. pozdravlja sporočilo Evropske komisije z dne 28. oktobra 2009 z naslovom Bolje delujoča veriga preskrbe s hrano v Evropi (KOM(2009)0591), saj priznava, da obstajajo velika neravnovesja moči med tistimi, ki v njej delujejo, vendar meni, da ukrepi, predlagani v navedenem sporočilu, ne zadostujejo za reševanje te problematike;
2. obžaluje, da ni povezave med visokimi potrošniškimi cenami in tistimi, ki se plačujejo evropskim kmetom, ter poudarja, da je treba doseči pravičnejšo porazdelitev dodane vrednosti po posameznih členih verige, od trgov proizvodnih dejavnikov, ki so v verigi pred kmeti, do končnih potrošnikov na koncu verige;
3. poziva k širši razpravi, v kateri bi bila upoštevana povezava med ceno in kakovostjo, in meni, da bi morali dobiti potrošniki dovolj informacij, na primer prek spletnih mest proizvajalcev ali informacijskih terminalov v trgovinah, vključno z informacijami o metodah reje in pridelave;
4. poziva k izvajanju evropske strategije, s katero bi se izboljšala pogajalska moč najšibkejših členov v verigi, zlasti v primarnem sektorju; meni, da je treba med drugim spremeniti evropsko konkurenčno pravo in uskladiti smernice, ki jih uporabljajo nacionalni konkurenčni organi, ter pri tem upoštevati posebnosti kmetijskega sektorja;
5. opozarja, da so nesorazmerja v porazdelitvi moči močan zadržek za nadaljevanje kmetovanja v Evropski uniji; poudarja, da je treba okrepiti ukrepe Skupnosti, osredotočene na koncentracijo dobave v različnih sektorjih proizvodnje, in sicer z večjim prizadevanjem za spodbuditev skupin proizvajalcev in da bi povečali njihovo pogajalsko moč glede na ostale člene v verigi preskrbe s hrano;
6. poziva Komisijo, naj v vseh državah članicah preuči posledice, kadar se na trgu v večji meri uveljavi posamezen maloprodajni subjekt; poziva Komisijo, naj razmisli o ustrezni gornji meji za uveljavitev na trgu;
7. poziva, naj se zagotovi podpora za oblikovanje in delovanje nacionalnih sistemov za spremljanje oblikovanja in razvoja cen v maloprodajnem sektorju in velikih trgovskih centrih;
8. terja katalogizacijo tržnih zlorab, kot so prodaja pod ceno in prodajne provizije, ter da jih Evropska unija izrecno prepove; poziva k izdelavi javne črne liste podjetij, ki ne spoštujejo pravil, in izvajanju sistema sankcij;
9. obsoja manipuliranje s cenami in kartelizacijo v velikih distribucijskih sektorjih in poziva k nujnim ukrepom, da se takšno ravnanje konča, v procesu oblikovanja cen za živilske proizvode pa doseže preglednost za končnega potrošnika;
10. še posebej poudarja, da je treba okrepiti zakonodajo EU o zamudah pri plačilih dobaviteljem, tako za pogodbe, sklenjene z javnimi subjekti, kot tiste z zasebnimi partnerji; hkrati zahteva, da se na evropski ravni uvedejo ukrepi za preprečevanje nelojalne konkurence pri trženju lastnih znamk distribucijskih podjetij;
11. poudarja, da je treba spodbuditi večjo dodano vrednost evropske agroživilske proizvodnje in začeti informacijske kampanje za potrošnike o prizadevanjih kmetov in kmetijske panoge za okolje, varnost hrane in dobro počutje živali;
12. se zaveda, da so se v nekaterih državah članicah pojavili prostovoljni kodeksi ravnanja oziroma da je bil imenovan varuh pravic v maloprodajnem živilskem sektorju; poziva Komisijo, naj preuči izkušnje držav članic s tega področja, da bi se oblikoval evropski kodeks ravnanja in imenoval evropski varuh pravic v maloprodajnem živilskem sektorju;
13. meni, da je treba podpreti večjo vključenost posameznih členov verige v medpanožne organizacije, izdelati kodekse dobre prakse in prostovoljne standardne pogodbe z možnostjo, da države članice v nekaterih primerih, zlasti pri pokvarljivem blagu, zahtevajo njihovo obvezno izpolnitev;
14. poziva države članice, naj uvedejo arbitražne mehanizme, ki bodo zagotavljali izpolnjevanje pogodbenih dogovorov;
15. opominja, da stabilnosti prihodkov opredeljuje zmožnost kmetov vlagati v zelene tehnologije, blažitev podnebnih sprememb, obnovljive vire energije ter okoljevarstvene ukrepe za trajnostno kmetijstvo; poleg tega morajo kmetje izpolnjevati visoke okoljske standarde, ti pa bodo v skupni kmetijski politiki po letu 2013 še strožji;
16. poziva Komisijo, naj izboljša evropski mehanizem za spremljanje cen in razvije uporabnikom prijazen, pregleden in večjezičen vmesnik, ki bo potrošnikom in zainteresiranim stranem omogočal primerjavo med cenami osnovnih živil pri vsakem členu v verigi preskrbe s hrano v posameznih državah članicah in med njimi;
17. meni, da je bistveno izboljšati organizacijo verige preskrbe s hrano in jo še bolj racionalizirati, da bi zmanjšali okoljski vpliv prevoza hrane (prehrambeni kilometri) in spodbujali trženje lokalnih živil.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
|
Datum sprejetja |
2.6.2010 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
54 2 0 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
János Áder, Elena Oana Antonescu, Kriton Arsenis, Pilar Ayuso, Paolo Bartolozzi, Sandrine Bélier, Martin Callanan, Nessa Childers, Chris Davies, Bairbre de Brún, Esther de Lange, Anne Delvaux, Bas Eickhout, Edite Estrela, Jill Evans, Karl-Heinz Florenz, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Julie Girling, Françoise Grossetête, Dan Jørgensen, Karin Kadenbach, Christa Klaß, Jo Leinen, Corinne Lepage, Peter Liese, Linda McAvan, Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė, Vladko Todorov Panajotov (Vladko Todorov Panayotov), Gilles Pargneaux, Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Andres Perello Rodriguez, Sirpa Pietikäinen, Mario Pirillo, Pavel Poc, Vittorio Prodi, Frédérique Ries, Oreste Rossi, Daciana Octavia Sârbu, Carl Schlyter, Horst Schnellhardt, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Bogusław Sonik, Catherine Soullie, Salvatore Tatarella, Anja Weisgerber, Glenis Willmott, Sabine Wils, Marina Yannakoudakis |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Christofer Fjellner, Gaston Franco, Esther Herranz García, Rovana Plumb, Bart Staes, Kathleen Van Brempt, Anna Záborská |
||||
<Date>{07/06/2010}7.6.2010</Date>
MNENJE <CommissionResp>Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov</CommissionResp>
<CommissionInt>za Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja</CommissionInt>
<Titre>o poštenih prihodkih za kmete: bolje delujoča veriga preskrbe s hrano v Evropi</Titre>
<DocRef>(2009/2237(INI))</DocRef>
Pripravljavec mnenja: <Depute>Ashley Fox</Depute>
POBUDE
Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. ugotavlja, da obstaja občutno neravnovesje v celotni verigi preskrbe s hrano med akterji na trgu primarnih surovin, primarnimi proizvajalci, predelovalci in prodajalci, kar je med drugim posledica premajhne učinkovitosti in usklajenosti proizvajalcev ter razlike v ekonomski razsežnosti, tržni moči in položaju v verigi; poudarja, da bodo uravnoteženi trgovinski odnosi izboljšali delovanje verige preskrbe s hrano in koristili vsem gospodarskim akterjem, vključno s potrošniki in proizvajalci;
2. poziva vse države članice, naj po potrebi z zadevnimi nacionalnimi organi preučijo prihodke in konkurenčnost v verigi preskrbe s hrano, ter trge in omejitve, ki so značilne za vse večje člene verige, in naj pripravijo predloge, s katerimi bodo spodbujali krepitev organizacij, ki zastopajo interese proizvajalcev, da se izboljša njihova organizacijska struktura in učinkovitost pri trgovinskih pogajanjih, zagotavljali podporo za usposabljanje kmetov na področju strateškega načrtovanja in jih spodbujali, naj vlagajo v predhodne člene oskrbovalne verige, da bodo imeli korist od dodane vrednosti svojih proizvodov;
3. poziva Komisijo, naj v svojo analizo težav v verigi preskrbe s hrano vključi vpliv novih akterjev, specializiranih za sodobne oblike gostinstva, zlasti v sektorju javne prehrane; poziva Komisijo, naj določi tržne deleže teh novih akterjev v Evropski uniji ter ugotovi, kakšne so razlike med njimi in tradicionalnimi akterji v verigi pri vedenju na trgu; poziva Komisijo, naj objavi poročilo ter po potrebi predlaga ukrepe, ki bodo sektor spodbujali k večjemu spoštovanju evropskih pravil o konkurenci ter dobri poslovni in pogodbeni praksi;
4. meni, da ugotovljeno neskladje med gibanjem cen osnovnih proizvodov in živil v maloprodaji kaže na neravnovesja vzdolž verige preskrbe s hrano in ima negativne posledice, ki na primer potrošnikom onemogočajo, da bi izkoristili ugodnosti nižjih cen; poudarja, da je večja preglednosti po vsej verigi bistvena za izboljšanje konkurence in odpornosti na nestanovitnost cen; poudarja, da je treba proizvajalcem ter malim in srednjim podjetjem olajšati dostop do trga;
5. poziva Komisijo, naj okrepi orodja Unije, da bi se zmanjšala nestabilnost cen na agroživilskem trgu;
6. ugotavlja, da višje maloprodajne cene hrane pomenijo pritisk na prihodke gospodinjstev, zlasti najbolj ranljivih, ki za hrano porabijo precej večji del svojih prihodkov; priznava, da ima konkurenca med različnimi akterji v verigi preskrbe s hrano pomembno vlogo pri omogočanju izbire in nižjih cen za vse potrošnike, zlasti najbolj ranljive, in poudarja, da reforme v verigi preskrbe s hrano ne smejo niti škoditi konkurenci niti prikrajšati potrošnikov;
7. poudarja pomen ponovnega pregleda programa pomoči v hrani evropske SKP najbolj ogroženim osebam, da se v verigi preskrbe s hrano zagotovi podpora za najrevnejše prebivalce Unije;
8. ugotavlja, da drugi pregled stanja potrošniških trgov kaže, da so potrošniki zadovoljni s storitvami trgovcev s hrano na drobno, vendar odkriva tudi nezadovoljstvo pri primerljivosti cen hrane; izraža tudi zadovoljstvo nad prvo različico orodja za spremljanje evropskih cen hrane, ki ga je objavila Komisija, ter podobnimi pobudami držav članic, ki naj bi omogočile pravične prihodke vzdolž oskrbovalne verige z analizo stroškov, postopkov, dodane vrednosti, količin, cen in mejnih vrednosti v vseh delih verige preskrbe s hrano, ob upoštevanju konkurenčne zakonodaje in poslovnih tajnosti, da bi se potrošnikom ponudila preglednost cen;
9. poziva države članice, naj zaradi doseganja pravičnih cen krepijo upravne zmogljivosti in pogajalsko moč proizvajalcev in njihovih organizacij v primerjavi z drugimi, ki delujejo v verigi preskrbe s hrano, in spodbuja nastanek organizacij, ki krepijo vezi med različnimi deležniki v posamezni veji, če s tem ne omejujejo pravilnega delovanja enotnega trga;
10. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo varnejše temelje za pogodbene odnose v vsej verigi preskrbe s hrano, da bodo lahko vsi akterji izkoristili ugodnosti, ki jih prinaša enotni trg, hkrati pa obdržali svobodo pri sklepanju pogodb, tako da po možnosti na evropski ravni predlagajo prostovoljne kodekse dobre pogodbene prakse ter določijo in prepovejo nelojalno pogodbeno prakso; poudarja tudi, da je treba pri tekočem pregledu Direktive 2000/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih skrajšati plačilne roke v verigi preskrbe s hrano; poziva Komisijo, naj pripravi prostovoljne standardne pogodbe v pisni obliki za agroživilski sektor;
11. pozdravlja odločitev Komisije, da razširi naloge in članstvo skupine na visoki ravni za konkurenčnost agroživilske industrije; poziva Komisijo, naj vse deležnike, tudi skupine potrošnikov, povabi k sodelovanju, in poziva različne platforme v forumu, naj spodbujajo izmenjavo informacij in zgledov najboljše prakse po vsej Evropski uniji; poziva Komisijo in države članice, naj v tem okviru razvijejo prostovoljne evropske kodekse dobre trgovinske prakse za vse akterje v verigi preskrbe s hrano;
12. spodbuja uvedbo varuhov človekovih pravic v vseh državah članicah, ki bodo posredovali v sporih med vsemi akterji, preiskovali pritožbe in dajali priporočila, kako izboljšati skladnost z zakonodajo in prostovoljnimi kodeksi; te nacionalne varuhe človekovih pravic spodbuja k izmenjavi najboljše prakse in usklajevanju ukrepov;
13. poziva Komisijo in države članice, naj opredelijo in ocenijo nepoštene trgovinske in pogodbene prakse in zlorabe prevladujočega položaja, ki ogrožajo delovanje notranjega trga, in jih po potrebi obravnavajo ter se bojujejo proti njim; poudarja, da bo boljše poznavanje pogodbenih pravic pripomoglo k preprečevanju tovrstne prakse; zahteva informacijsko kampanjo, ki bo vse akterje v verigi preskrbe s hrano, zlasti pa kmete, seznanila z njihovimi pravicami in najpogostejšimi vrstami nepoštene prakse;
14. meni, da morajo imeti potrošniki dostop do jasnih/razumljivih informacij na označbah, ki bodo omogočali ugotavljanje porekla nepredelanega živila in prepoznavanje lokalnih in tradicionalnih proizvodov, ter poudarja, da takšni sistemi označevanja ne smejo ovirati prostega pretoka blaga na notranjem trgu;
15. priznava, da so trgovske blagovne znamke pomembne za krepitev konkurenčnosti ter zagotavljanje večje izbire in nižjih cen za potrošnike;
16. poziva Komisijo, naj izvede oceno učinka prednosti boljšega pravnega okvira za zasebne označbe kakovosti in označbe distributerjev, da se prepreči njihovo podvajanje, potrošniku omogoči večja preglednost, proizvajalcem pa dostop do trga;
17. poziva države članice, naj po potrebi dajo svojim nacionalnim organom za konkurenco na voljo več možnosti za ukrepanje z vzpostavitvijo preprostih mehanizmov za zbiranje dokazov v zvezi z izkrivljanjem konkurence zaradi uporabe nepoštenih pogodbenih praks;
18. poziva organe za urejanje konkurenčnosti, naj tam, kjer je to ustrezno, raziščejo in po potrebi ukrepajo proti protikonkurenčnim praksam med vsemi akterji v verigi preskrbe s hrano;
19. poziva Komisijo, naj javnim naročnikom, ki so prisotni v verigi preskrbe s hrano, pojasni uporabo okoljskih in socialnih meril iz Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev ter naj jih dopolni z merili, ki pospešujejo inovacije, zlasti za spodbujanje: pravične trgovine za proizvajalce in lokalne proizvode, trajnostnega evropskega kmetijstva, izbire najugodnejše namesto najcenejše ponudbe, povrnitve investicij v inovacije na evropskih kmetijah; poziva Komisijo, naj te predloge vključi v napovedano razlagalno sporočilo o zakonodajnem okviru za pomoč naročnikom pri boljšem upoštevanju ciljev za spodbujanje inovacij, trajnostnega razvoja in boja proti socialni izključenosti;
20. poziva Komisijo, naj poveča svoja prizadevanja za preprečevanje diskriminacije malih in srednjih evropskih podjetij agroživilskega sektorja na mednarodnih trgih; zlasti poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe, ki bodo naročnikom iz Evropske unije omogočili, da bodo pri dodeljevanju javnih naročil olajšali dostop evropskim malim in srednjim podjetjem iz verige preskrbe s hrano po modelu ukrepov, ki jih že izvajajo nekatere podpisnice sporazuma WTO o javnih naročilih;
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
|
Datum sprejetja |
3.6.2010 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
36 0 0 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Pablo Arias Echeverría, Lara Comi, António Fernando Correia De Campos, Jürgen Creutzmann, Christian Engström, Evelyne Gebhardt, Małgorzata Handzlik, Malcolm Harbour, Philippe Juvin, Sandra Kalniete, Eija-Riitta Korhola, Kurt Lechner, Toine Manders, Hans-Peter Mayer, Mitro Repo, Robert Rochefort, Zuzana Roithová, Heide Rühle, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Catherine Stihler, Róża, grofica Thun und Hohenstein (Róża Gräfin von Thun und Hohenstein), Kiriakos Triantafilidis (Kyriacos Triantaphyllides), Emilie Turunen, Bernadette Vergnaud, Barbara Weiler |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Ashley Fox, Anna Hedh, Constance Le Grip, George Lyon, Emma McClarkin, Morten Messerschmidt, María Muñiz De Urquiza, Konstantinos Pupakis (Konstantinos Poupakis), Silvana Rapti (Sylvana Rapti), Wim van de Camp |
||||
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
|
Datum sprejetja |
28.6.2010 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
32 4 2 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
John Stuart Agnew, Liam Aylward, Christophe Béchu, José Bové, Luis Manuel Capoulas Santos, Michel Dantin, Albert Deß, Diane Dodds, Hynek Fajmon, Iratxe García Pérez, Béla Glattfelder, Martin Häusling, Esther Herranz García, Peter Jahr, Elisabeth Jeggle, Jarosław Kalinowski, Elisabeth Köstinger, Giovanni La Via, Stéphane Le Foll, Miguel Angel Martínez Martínez, Gabriel Mato Adrover, James Nicholson, Rareş-Lucian Niculescu, Wojciech Michał Olejniczak, Georgios Papastamkos, Marit Paulsen, Britta Reimers, Ulrike Rodust, Alfreds Rubiks, Giancarlo Scottà, Czesław Adam Siekierski, Sergio Paolo Francesco Silvestris, Marc Tarabella |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Luís Paulo Alves, Spyros Danellis, Bas Eickhout, Jill Evans, Marian Harkin, Sandra Kalniete, Astrid Lulling, Maria do Céu Patrão Neves, Christel Schaldemose, Robert Sturdy, Milan Zver |
||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Tadeusz Cymański |
||||