Ti domovina moja draga,
slovesno razkošje v duši, v srcu toplo:
praznični dan, ki ga doživel je utišani narod iz tisočletja.
Največje črke naj izpišejo ime doslej nepriznanih,
naj njihova trobarvnica vihra vse dni
pred palačo Združenih narodov v New Yorku,
naj plapola Slovencem v ponos, svetu v vednost:
o domovini, ki je v srcu Evrope,
ki je že zdavnaj bila, kakor od vekomaj,
o domovini ob velikih rekah:
ob Dravi, Muri, Soči in Krki,
ob Timavi, hiteči do morja.
A dan ni bil darovan:
z ognjem in mečem so šla stoletja.
Kralj Samo nam upanje budi,
zaman rešuje Kocelj svoj kostel,
in s Črtomirom se izteče kri pred Ajdovim gradičem.
Le molk in jeza, punt ostane,
trpljenje ječ, galej in desetine.
In želja po prostosti se utrne,
ostane živa v naši krvi
in živ ostane rod na zemlji tej,
ti domovina moja draga!
France Pibernik (1928 – 2021), Slovenski spevi (pesem napisana 1991 ob slovenski osamosvojitvi, knjižica pesmi izdana 2018)
I.
Spoštovane državljanke in državljani, Slovenke in Slovenci,
letos se spominjamo pomembnih mejnikov v zgodovini slovenskega naroda: priprave in razglasitve samostojne in neodvisne države na temelju plebiscitne odločitve Slovencev decembra 1990, zmage v obrambni vojni za Slovenijo, prvih mednarodnih priznanj samostojnosti in neodvisnosti, odhoda jugoslovanske armade in sprejetja nove slovenske ustave.
Vsak posameznik lahko posebej spozna veličino zgodovinskih dosežkov naroda v osrčju Evrope, ki je znal in si upal ustvariti lasten dom. Mnogi številčnejši narodi niso uspeli ohraniti narodne identitete, kulture in jezika ravno zato, ker si niso ustvarili svoje države. Slovenci smo ta zgodovinski izziv zmogli.
So posebna obdobja v življenju naroda, ki povečajo občutek pripadnosti in družbeno kohezijo. V ospredje stopijo skupni cilji, solidarnost, enotnost, pripadnost skupnim vrednotam, skratka vzpostavi se široko družbeno soglasje.To obdobje smo Slovenci zaživeli v slovenski pomladi, še posebej pa v času plebiscita decembra 1991 in v dneh vojne za Slovenijo junija in julija 1991. To je bil čas, ko je bilo vse na kocki: naša samostojnost, evropska perspektiva, demokracija, naša vera in postave, blaginja in kar je najsvetejše, naša življenja. Stopili smo skupaj in obstali!
Na to pot smo Slovenci krenili že zdavnaj, začenši z brižinskimi spomeniki in drugimi pisnimi izdelki, s katerim smo zelo zgodaj dokazovali svojo pismenost in stopili na kulturni zemljevid Evrope in sveta. V primerjavi z drugimi narodi smo relativno hitro prevedli v slovenski jezik kultno knjigo Sveto pismo. Trubar je med prvimi spoznal jezikovno in kulturno istovetnost slovenskih dežel. Slovenci smo se v kasnejšem času uveljavljali kot narod inovativnih in podjetnih ljudi. Živeli smo dokaj svobodno v osrčju Evrope, si okrepili svojo odpornost in celo preživeli tri totalitarne sisteme. Pot v samostojnost in demokracijo nam je bila usojena, lahka in samodejna, bi morebiti ocenil zunanji opazovalec. A ni bilo tako!
Zunanje-politične razmere pred 30 leti samostojni Sloveniji niso bile naklonjene. Ne zaradi Slovenije kot take, ampak zato, ker se mednarodna politika vselej najprej oklene tradicionalnega načela nespremenljivosti meja. Slovenija si je morala skozi viharje najprej priboriti pozornost, simpatije in zaupanje, preden je lahko računala na podporo mednarodne skupnosti, da se je razšla z nedemokratično državo. Ko smo v slovenskem parlamentu sprejeli formalni okvir za osamosvojitev, so se zle slutnje uresničile. Prisiljeni smo bili prijeti za orožje v obrambni vojni za Slovenijo, ki je odmevala tudi po svetu. K boljši vidnosti Slovenije so prispevali mediji, pa tudi politika ob asistenci šibke diplomatske mreže. Posebno zahvalo pri tem si zaslužijo Slovenci po svetu in v zamejstvu. Nikoli ne bomo pozabili, da so imeli posebno častno vlogo pri rojstvu samostojne države.
To je bil čas velikih preizkušenj, napetosti in negotovosti. Če se je v tistih zgodovinskih časih slovenski narod poenotil okoli nekaterih načel in vrednot, del vrha slovenske politike tega ni delil z njim. Po razorožitvi slovenske teritorialne obrambe je taisti del politike v ključnih mesecih priprav storil vse, da ne bi prišlo do dejanske osamosvojitve, morebiti le operetne. Ob agresiji jugoslovanske armade, takrat ene izmed močnejših evropskih vojska, nam je primanjkovalo orožja. Kljub temu so slovenske oborožene sile in civilna obramba s svojim pogumom dosegli skoraj nemogoče – zmago, s katero so izpisali končno dejanje prehoda slovenskega naroda v nacijo; drugače rečeno, obranili smo komaj rojeno državo! Slovenija je v bitki z Goljatom zmagala, ker je imela jasen cilj, podkrepljen s plebiscitnim rezultatom, ker nismo podcenjevali nasprotnika, ker so bile naše enote homogene in močno motivirane, pripravljene in dobro informirane; premoč nasprotnika v orožju in številu smo nevtralizirali tako, da smo omejili možnosti njihovih manevrov. Gojili smo human pristop z izogibanjem žrtev. Z vidika humanitarnega in vojnega prava je bila ta zmaga čista kot solza.
To so najsvetejši trenutki v zgodovini slovenskega naroda, vredni spominjanja in proslavljanja.
II.
Spoštovane državljanke in državljani!
Toda naša domovina mora tudi obstati, ostati kot trajna skupnost. Z lastno državo, ki smo jo usvarili pred 30 leti, bo svetlejšo prihodnost lažje ustvariti. Potrebno bo le bolje upravljati z njo in maksimalno izkoristiti razvojne potenciale. Biti moramo proaktivni, razumeti izzive časa in se temu ustrezno odzivati. Dokazali smo, da to zmoremo. Evropska unija nam je pri tem v veliko oporo.
Če bi vsi sprejeli politiko, ki sama sebe razume kot zgolj boj z vsemi sredstvi za oblast, ne bi nikoli dosegli tega, česar smo. Živimo v času, ko je tak pristop lahko usoden.
Pred nami je predsedovanje Svetu EU. Priložnost, da ponovimo odlično opravljeno delo iz leta 2008, ko smo si utrdili ugled tudi v globalnem merilu. Časi so se precej spremenili, so drugačni kot so bili pred 13 leti. To obdobje je zaznamovala huda finančna kriza, ki je imela izdatnejše posledice na gospodarske in socialne razmere v državah članicah. Sledila je migrantska kriza, ki je vsled neustreznega odgovora evropskih institucij in nekaterih vlad ogrozila naš, evropski način življenja. Sočasno so evropsko varnost ogrožali teroristi in pokazali na čeri evropskega varnostnega sistema. Po vrhu vsega je izbruhnila pandemija Covid-19. Vse to nas je v EU še bolj povezalo. Skupni odgovor na korona krizo je pokazal, da smo skupaj močnejši in uspešnejši.
Slovenija je že pripravila program predsedovanja. Program vsebuje štiri vsebinske sklope. Prvi se imenuje odporna Evropska unija, ki uživa zaupanje svojih državljanov. Slovenija želi povečati odpornost na področju zdravstva ter na področju kibernetske varnosti. V tem kontekstu bo Slovenija imela tudi veliko vlogo v konferenci o prihodnosti Evrope. Drugi sklop predstavlja gospodarska prenova Unije, ki bo utemeljena na digitalnem in zelenem prehodu. Osrednja pozornost bo posvečena čim hitrejšemu izvajanju načrta za okrevanje. V ospredju našega predsedovanja bodo dosjeji s področja podnebnih sprememb in digitalizacije. Tretji sklop predstavlja Unija, temelječa na vladavini prava in evropski način življenja. Slovenija si bo prizadevala za napredek v pogajanjih glede novega pakta o migracijah in azilu, vzpostavitev trdnejšega, bolj robustnega in na izzive pripravljenega schengenskega območja. Na področju vladavine prava bo Slovenija spodbujala nadaljnje korake k institucionalizaciji novega procesa pregleda stanja vladavine prava v državah članicah. Četrti sklop se imenuje Varna Evropska unija, dober in zanesljiv partner v soseščini in svetu. Program izpostavlja tesno sodelovanje z ZDA in Natom, ki je najboljše jamstvo za krepitev položaja EU v svetu. Krepitev tesnih strateških transatlantskih odnosov, ki presegajo zgolj trgovinsko sodelovanje, je bistveno za naslavljanje največjih globalnih izzivov. Posebna pozornost bo posvečena Zahodnemu Balkanu.
Prepričani smo, da smo pripravili uravnotežen program. Po eni strani vzpostavljamo večjo varnost in red v zavezništvu, vsesplošno odpornost unije na vse možne izzive (kot so pandemije in kibernetski napadi), po drugi strani pa veliko pozornost namenjamo zelenemu in digitalnemu prehodu, ki bo zaznamoval naslednja desetletja v Evropi in svetu.
Glede na vse večjo globalizacijo, ki ima tudi negativne posledice, smo lahko zadovoljni, da živimo v zavezništvu, ki temelji na načelu “enotni v različnosti”, da se lahko vsestransko razvijamo kot avtonomen subjekt. Tako ugodnega položaja v zunanjih odnosih še nikoli nismo imeli. In za take okoliščine si moramo prizadevati, tudi v okviru razprave o prihodnosti Evrope.
Spoštovane državljanke in državljani,
lahko si samo predstavljamo, kako bi velikani slovenske kulture, znanosti, gospodarstva iz naše zgodovine verjetno bili ponosni na dosežke naše generacije. Ti dosežki niso omejeni le na državno politiko in gospodarstvo, ampak so vidni tudi v znanosti, športu in kulturi, ki so ambasadorke naše kulture in države v svetu.
Ko tako razmišljamo o preteklosti in prihodnosti naše države, ugotavljamo, da smo takrat, ko smo dosegli kak presežek, bili vselej enotni. Pred Slovenijo so ponovno obdobja in okoliščine, ki zahtevajo širšo soglasje. Glede predsedovanja in spopada z epidemijo verjetno ne bomo dosegli širokega družbenega soglasja, kot pred 30 leti. Morali pa bi doseči širšo politično soglasje. Ne gre le za to, da premagamo pandemijo in dostojno opravimo predsedovanje, ampak, da izvedemo razvojni preboj, ki nam ga zagotavlja dobra struktura slovenskega gospodarstva in izdatna naložbena injekcija EU v okviru sklada za okrevanje in drugih skladov in skupnih politik.
Prepričan sem, da zmoremo, kot smo to že večkrat dokazali. Zmoremo ne samo obstati, ampak postati najboljši.
Ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije in zmagi v vojni za Slovenijo čestitam vsem državljankam in državljanom, Slovenkam in Slovencem. Ob tej priložnosti velika zahvala vsem, ki ste podpirali samostojno državo ali se celo borili za njo. Poseben poklon vsem, ki so za to, kar imamo, v vojni za Slovenijo darovali svoja življenja.
Naj živi Slovenija!