Dr. Milan Zver, predsednik Odbora za šolstvo in šport je na novinarski konferenci predstavil osnutek okvirnega programa SDS s področja šolstva, športa, mladine, visokega šolstva, znanosti in tehnologije.
Pred dobrim mesecem dni je Strokovni svet SDS v javno razpravo zainteresirani javnosti ponudil program razvoja Slovenije, sprva na področjih trajnostnega razvoja, financ in gospodarstva v smislu ustavnih sprememb, sistemskih ukrepov in kratkoročnih protikriznih ukrepov (http://www.sds.si/news/9376). Spletna stran, na kateri lahko zainteresirani oddajo svoje predloge - http://www.sds.si/nova.vlada - je v javnosti naletela na izvrsten odziv, saj smo prejeli veliko kvalitetnih predlogov državljank in državljanov. Razprava se bo sedaj nadaljevala na novih programskih področjih. Pričetek novega šolskega in študijskega leta je tako prava priložnost za začetek javne razprave o programu SDS za področja šolstva, športa, mladine, visokega šolstva, znanosti in tehnologije, ki so ga na današnji novinarski konferenci predstavili predsednik Odbora za šolstvo in šport dr. Milan Zver, predsednica Komisije za vrtce in osnovno šolstvo Mojca Škrinjar in predstavnik Odbora za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Borut Rončević.
Ker je današnja novinarska konferenca sovpadla z začetkom novega šolskega leta, je dr. Zver šolarjem in dijakom uvodoma zaželel uspešen začetek leta. Kot je dejal, je začetek šolskega leta vedno začetek nečesa novega, posebej za malčke, ki bodo prvič prestopili šolski prag. Ob tem je vse udeležence v prometu pozval k povečani previdnosti.
Dr. Zver je nadaljeval s predstavitvijo predlogov ustavnih sprememb. Kot je spomnil, je SDS na kongresu pred dvema letoma predstavila predlog ustavnih sprememb na različnih področjih. "V slovenski ustavi ni veliko členov, ki bi se neposredno dotikali šolstva, izobraževanja, le 57. in 58. člen. Mi bi želeli dopolniti ta dva člena, predvsem z idejo, ki se nam zdi dobra in skoraj nujno potrebna, ne le za slovenski šolski prostor, temveč tudi za evropskega. Gre za idejo o obvezni srednji šoli," je uvodoma dejal dr. Zver in dodal, da se celotna Evropa srečuje z veliko težavo - z velikim izpadom učencev iz šolskega sistema. "To se dogaja zlasti po obvezni osnovni šoli. Evropa išče različne načine, kako to preprečiti, kako integrirati mlade nazaj v sistem, kako jih ohraniti v sistemu," je še dejal in dodal, da je po koncu osnovne šole v Evropi približno 16 % mladih izven sistema. Poudaril je, da želimo tudi v Sloveniji - čeprav je pri nas delež precej nižji kot v Evropi - čim več mladih ohraniti v sistemu. "In z eno tako spremembo - gre za korenito spremembo v šolskem sistemu - bi zagotovili vsakemu mlademu, da je integriran v šolski sistem do polnoletnosti oz. do zaključka srednje šole," je dejal dr. Zver.
V nadaljevanju je izpostavil predlog, da bi v ustavo zapisali, da je država dolžna skrbeti tako za razvoj javnega kakor tudi zasebnega šolstva in morda poudarili tudi nekatere ključne kompetence v zvezi s tem, kot so na primer vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj, podjetništvo, ipd. Dr. Zver je še dejal, da bo razprava o ustavnih spremembah s področja izobraževanja v prihodnosti zelo zanimiva in izrazil željo, da bi potekala v čim širšem krogu.
"Vsaka odgovorna politika na področju šolstva si mora prizadevati, da je šolski sistem učinkovit in kakovosten ter da posledično opremi vsakega posameznika z znanji in kompetencami, da razvije znotraj šolskega sistema svoje talente," je nadaljeval predsednik Odbora za šolstvo in šport in izrazil prepričanje, da v zadnjih treh letih temu ni bilo tako. "Imeli smo velike težave z načelom učinkovitosti. Sedanji šolski minister ima na voljo precej več denarja, kot smo ga imeli na voljo v času velike gospodarske rasti," je dejal dr. Zver in izpostavil, da bi, če bi primerjali realizacijo proračuna za leto 2008 s sedanjim proračunom, videli, da sedanji minister razpolaga z 80 - 90 milijoni evrov več.
"Kljub temu, da je število učencev v šoli drastično upadlo, se je število zaposlenih v šolskem sistemu močno povečalo. Tudi kvaliteta v tem času ni narasla; mednarodne raziskave kažejo, da so rezultati naših učencev slabši, kot v letih pred tem. To pomeni, da kljub večjemu vložku v izobraževalni sistem nismo dosegli večje učinkovitosti niti večje kakovosti," je še dejal.
Po besedah dr. Zvera nas veliko dela čaka tudi na področju športa, saj sedanja vlada iz nerazumljivih razlogov v zadnjih treh letih ni izkoristila mandata za pripravo nove zakonodaje na področju športa. "Kot veste, je zakon o športu popolnoma zastarel in neuporaben, kakor tudi nacionalni program športa, kjer smo že zdavnaj dosegli zastavljene cilje. Nova ekipa bo morala pripraviti ta dva temeljna nosilna dokumenta na področju športa, kakor tudi izvesti nekatere reorganizacije," je opozoril dr. Zver in dodal, da bo treba ustanoviti tudi nekatere ustanove, ki jih zahteva Evropa. "Slovenski šport bi potreboval neodvisno nacionalno agencijo za boj proti dopingu. Ta zahteva velja že nekaj let, vendar slovenski šport oz. tisti, ki vodijo slovenski šport, zlasti civilna sfera, pa tudi državna, temu ne posvečajo pozornosti. Zato smo s strani evropske ravni deležni veliko kritik. Slovenija npr. nima neodvisnega telesa, ki bi skrbel za nadzor nad uporabo nedovoljenih poživil v športu," je še dejal dr. Zver.
Fleksibilen sistem, inovativen in avtonomen učitelj ter odgovornost so temeljne točke programa
Predsednica Komisije za vrtce in osnovne šole Mojca Škrinjar je uvodoma izpostavila pomen kakovosti in avtonomije v šolstvu. "Kakovost šolstva se meri po kakovosti učiteljev in ravnateljev, zato je nujno potrebno spremeniti program študija, ki ga imajo učitelji, uvrstiti bistveno več prakse v sam študij in dodati nove kompetence ter znanja," je povedala. Med slednjimi je omenila znanje o posebnih potrebah, znanje psihologije, komunikacije in retorike.
"Najboljši učitelji so tisti, ki lahko spremenijo šolstvo na bolje," je dejala. Podobno po njenem mnenju velja za ravnatelje, ki morajo biti izbrani po načelu strokovnosti, vse pa mora biti povezano z odgovornostjo. "Avtonomen učitelj je tisti učitelj, ki nima vsega predpisanega," je prepričana. V ta namen je potrebno ne samo zmanjšati število predpisov in jih združiti v večje pravilnike, bistveno je spremeniti filozofijo. "To pa pomeni, da lahko kakovosten in odgovoren učitelj odloča o strokovnih stvareh," pojasnjuje Škrinjarjeva. Meni, da bi bilo potrebno iz šol v veliki meri umakniti zakon o upravnem postopku: "Ocena ni odločba, ocena je strokovna odločitev in prizadevanje dveh - učitelja in učenca ali dijaka".
Zavzela se je tudi za bolj fleksibilen proces učenja. Opozorila je, da imamo v Sloveniji zelo rigiden sistem napredovanja in vključevanja v razrede, kar ne odgovarja otrokom s posebnimi potrebami in nadarjenim otrokom. Kot je pojasnila, nadarjeni potrebujejo drugačen sistem, ki ga je treba prilagoditi njim. Opozorila je še, da imamo kopico inštitucij, katerih mnoge naloge iz njihovih letnih načrtov dela se prekrivajo. Po njenem mnenju je potrebno to znanje združiti v neko učinkovito ustanovo, ki bo v podporo šolstvu in ki bo ves čas prisotna v praksi.
Omenila je še potrebo po spremembi namembnosti mature, ki bi se ji odvzelo razvrstitveno funkcijo in bi ostala le potreben in zadosten pogoj za vpis v visokošolski študij. Izbira kandidatov pa bi se prepustila univerzi in ostalim visokim ter višješolskim ustanovam po njihovih merilih. "Fleksibilen sistem, inovativen in avtonomen učitelj ter odgovornost, so temeljne točke tega programa," je svoj uvod sklenila Škrinjarjeva.
Okrepiti moramo povezave med raziskovalnimi, izobraževalnimi institucijami in industrijo
Dr. Borut Rončević je uvodoma dejal, da je zelo pomembno ustvariti pogoje, pod katerimi sfera visokega šolstva, znanosti in tehnologije ne bo sama sebi namen, temveč bo resnično prispevala k ciljem razvoja in blaginje slovenske družbe. "Njeno delovanje se bo moralo tesneje povezati s potrebami njenih glavnih uporabnikov, torej predvsem študentov in gospodarstva. Potrebno bo omogočiti raznolikost in dostopnost ponudbe študijskih programov in institucij, a ob tem nedvoumno spodbujati tudi odličnost, saj nam povprečje preprosto ne sme biti dovolj," je še dejal.
Na področju visokega šolstva je izpostavil, da je potrebno podpirati nastanek drugačne univerze, ki se bo "s svojo dinamičnostjo, neposredno vpetostjo v mednarodni akademski prostor, raziskovalno in pedagoško odličnostjo ter povezanostjo z gospodarstvom, uvrstila ob bok najboljšim evropskim univerzam in postala zgled za vse obstoječe slovenske univerze." Dodal je še, da želimo izboljšati kakovost visokošolskega študija z doslednim uveljavljanjem objektivno preverljivih standardov, prek sistema akreditacij in evalvacij ter s spodbujanjem odličnosti prek stimulativnega financiranja. Kot je še menil, je usklajenost profila diplomantov s potrebami slovenske družbe nujno potrebna, ne le v smislu formalne zaposljivosti diplomantov temveč tudi v smislu večje usklajenosti med kompetencami diplomantov in kompetencami, ki so dejansko potrebne.
"Želimo okrepiti avtonomijo in hkrati okrepiti družbeno odgovornost visokošolskih institucij, da bi se ob svoji visoki samostojnosti zavedale tudi visokih družbenih pričakovanj in skladno s tem tudi ravnale," je še dejal dr. Rončević in izpostavil, da je vpis na terciarno raven izobraževanja zelo visok, osip pa gromozanski, zato je potrebno povečanje učinkovitosti visokošolskega študija, predvsem v smeri skrajševanja časa od vpisa do uspešnega zaključka in vstopa na trg dela. "Potrebno je zagotoviti dostopnost visokošolskega študija in ne sme se zgoditi, da nekdo ne bi mogel študirati zato, ker mu to ne omogočajo socialne razmere, kraj bivanja ali druge osebne okoliščine," je opozoril. Kot pomembno je izpostavil tudi internacionalizacijo visokošolskega študija, ki se je zaenkrat ni lotil še nihče in s katero bi slovensko znanje nenehno preverjali in bogatili v tujini, največje potenciale iz tujine pa izkoristili v dobro Slovenije.
V nadaljevanju je še izpostavil, da je potrebno "absolutno povečanje javnih sredstev za financiranje znanstveno-raziskovalnega dela". Podobno kot na področju visokega šolstva želi, da bi se tudi na področju znanosti vzpostavila internacionalizacija slovenske znanosti, kar bi se še posebej omogočilo s stimuliranjem in povezovanjem z najboljšimi svetovnimi inštituti ter z odpiranjem in zaposlovanjem kakovostnih tujih raziskovalcev v slovenskih raziskovalnih organizacijah. Pravi, da je potrebno doseči upoštevanje meritokratskih kriterijev pri financiranju znanstvenega dela, kar bi se doseglo z zaostritvijo pogojev za vodenje temeljnih, ciljnih in aplikativnih projektov ter z zmanjšanjem vpliva pristranskih arbitrarnih ocenjevalcev. Izpostavi tudi nujnost okrepitve mehanizmov nadzora nad pravilnostjo porabe proračunskih sredstev.
Na koncu je dr. Rončević predstavil tudi ključne cilje na področju tehnologije, kjer je potrebno povečati dodano vrednost s hitrejšim dvosmernim pretokom znanja, kjer so glavni mehanizem lahko kadri. "Pri tem bo potrebno premagati težave z nepodjetno naravnanostjo znanosti in nezaupanjem med gospodarstvom in znanstveno sfero," je dejal in opozoril, da je treba nujno povečati sredstva za tehnološki razvoj. "Pot do tega je čim večji i
zkoristek sredstev EU za razvoj visokotehnoloških podjetij, poenostaviti domače administrativne postopke, zagotoviti domače sofinanciranje in močno okrepiti povezave med raziskovalnimi, izobraževalnimi institucijami in industrijo," je ob koncu uvodnega dela še dejal predstavnik Odbora za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.
V nadaljevanju so govorci odgovarjali tudi na novinarska vprašanja in podrobneje pojasnili nekatere predloge. Škrinjarjeva je na vprašanje glede kritik brezplačnega programa za drugega otroka odgovorila, da ne vidi vzroka, zakaj je bil ukrep, ki ga je uvedla vlada 2004-2008 kritiziran. "Vsi, ki so bili deležni tega ukrepa, so bili zelo veseli. Naš ukrep je predvidel tudi nadaljevanje le-tega tako, da se vsem petletnikom postopno - do leta 2014 - zmanjša cena programa za starše za 50 %. Vse evropske raziskave kažejo, da je najboljše naložen denar v zgodnjo mladost, kar vrtec vsekakor je," je dejala in nadaljevala, da je v Ljubljani v osnovnošolskih prostorih izkoriščenih 75 % prostora, z ostalimi 25 % neizkoriščenega prostora pa bi lahko Ljubljana rešila problem pomanjkanja vrtcev tako, da bi jih prostorsko prilagodili. Na vprašanje o tem, ali bi Ljubljani namenili dodatna sredstva za sofinanciranje, je Škrinjarjeva odgovorila, da je Ljubljani potrebno pomagati v okviru enakih možnosti, vendar je izpostavila, da je potrebno gledati na vse regije v Sloveniji, saj je vrtec tisto, kar lahko družini pomaga k razvoju. "Poglejte Prekmurje in Belo krajino, tam so krepko potrebni pomoči iz sofinanciranja in sofinancira se občinsko investicijo in to bomo seveda nadaljevali," je dejala.
Dr. Zver je v nadaljevanju izrazil prepričanje, da bi se moral povečati delež soinvestiranja države, treba bi bilo pomagati občinam pri reševanju prostorskih problemov. Izpostavil je, da se je delež sredstev, ki jih država namenja za izgradnjo novih vrtcev in kapacitet, prepolovil, čeprav bi ravno v tem trenutku potrebovali več prostora. "Istočasno pa se je močno povečal izobraževalni proračun, tako da bi bili vsi "racionalni" ukrepi, ki jih je uvedel minister Lukšič, veliko bolj poceni, kot njegov dvig proračuna. Zato se moramo vprašati, kam je šel ta denar in ali se je porabljal racionalno. Prepričan sem, da ne, in če bi se, bi lahko te ukrepe ohranjali tudi v tem času," je še dejal dr. Zver in izpostavil, da je enaka dostopnost v izobraževanju zelo pomembna, prav tako poskus zagotoviti mladim enake možnosti njihovega razvoja, kakršnega šolski sistem tudi ponuja. "Če je Prekmurje na 70 % povprečnega razvoja Slovenije, Ljubljana pa na 104 % razvoja, potem vsak odgovoren minister, ki upravlja z javnimi financami, poskuša to razliko odpraviti, ne pa je povečevati in v tem mandatu so delali ravno nasprotno," je prepričan nekdanji šolski minister.
Glede drugačne univerze je dr. Rončević dodatno pojasnil, da je s konceptom te univerze mišljen nastanek nove inštitucije, natančneje javne državne univerze v industrijskem bazenu na Dolenjskem, imenovane Slovenska tehnološka univerza. "Tu bi šlo za izključno javno univerzo in pričakujemo ustrezen angažma gospodarstva in države," je poudaril. Pojasnil je, da bi bila ta univerza izrazito internacionalizirana z vrhunskim kadrom, zaradi česar bi se na lestvicah konkurenčnosti uvrščala bistveno višje, kot katerakoli univerza doslej.
Dr. Zver je še izpostavil, da reforma visokega šolstva poteka tudi v EU. "Tudi EU zaostaja po konkurenčnosti na področju terciarnega izobraževanja v primerjavi s svetom, zlasti z Ameriko in Japonsko, zato je pred 13 leti začela z intenzivno bolonjsko reformo," je pojasnil. Kot je poudaril, se zasleduje cilj, da se poskuša čim več univerz modernizirati v smislu, da iz klasične univerze preidemo v tretjo generacijo univerz, katerih vloga je bistveno drugačna od t. i. Humboldtove univerze in ima večjo vpetost v lokalno in globalno okolje za potrebe gospodarstva in družbe. "Za univerze takšnega tipa je značilno, da so bolj prilagojene potrebam trga, tudi lokalnega gospodarstva. Imajo več virov financiranja, ne samo iz državnega denarja, kar jim omogoča tudi večjo avtonomijo," je pojasnil dr. Zver in dodal: "V Sloveniji moramo ustvariti tip tretje generacije univerze, saj ljubljanska in mariborska univerza zaradi organizacije dela to zagotovo ne moreta biti."
Dotaknil se je tudi učbeniške problematike: "Ministrstvo mora vzpostaviti ravnotežje, da starši ne bodo preveč obremenjeni, istočasno pa paziti, da z državnimi ukrepi ne uničimo zasebne pobude pri produkciji učnega materiala." Poudaril je, da je napaka, da se skuša z državno regulativo določati državni monopol in skrčiti ponudbo učbenikov na trgu, saj bo to prineslo nižjo kvaliteto učbenikov. Sam je še vedno zagovornik tiskanih knjig, meni pa, da se je potrebno zavedati, da bo v prihodnje informacijska tehnologija prevzela dobršen del prostora v učnem procesu, čemur se bo potrebno prilagoditi.