Predsednik Evropskega parlamenta se je odzval na pobudo, ki jo je letos februarja podal vodja slovenske delegacije ELS dr. Milan Zver.
Vodja slovenske delegacije Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu dr. Milan Zver je 1. februarja 2016 na predsednika Evropskega parlamenta Martina Schulza (S&D) in predsednika največje parlamentarne skupine v Evropskem parlamentu Manfreda Webra (ELS, CSU) naslovil pismo, v katerem ju poziva k postavitvi spominskega obeležja v prostorih Evropskega parlamenta, ki bi opominjalo na več kot 200.000 žrtev komunističnega genocida med in po drugi svetovni vojni v Sloveniji.
Dr. Zver je oba predsednika pozval, naj po svojih močeh omogočita, da bi evropske inštitucije izkazale spoštljiv odnos do otrok, žena in mož, ki počivajo v več kot 600 množičnih grobiščih po Sloveniji, še posebej zato, ker je velika večina žrtev drugih narodnosti.
Spominsko obeležje bi bilo podobno obeležju, ki je v spomin na množično deportacijo Estoncev, Latvijcev in Litvancev v letu 1941 izobešeno v Evropskem parlamentu v Strasbourgu. To bi lahko bilo simbolno sporočilo Evropske unije in izraz njene zavezanosti k zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin z obsodbo vseh oblik genocida.
Vodja poslanske skupine Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Manfred Weber je pobudo nemudoma podprl.
Na pismo dr. Milana Zvera se je v začetku meseca marca odzval predsednik vlade dr. Miro Cerar, ki je zapisal, da predstavlja pobuda dr. Zvera "popolnoma neutemeljeno obdolžitev Republike Slovenije in njenih ljudi". Po njegovem si »takšna zavajajoča pobuda« ne zasluži podpore Evropskega parlamenta. "Dr. Zver je namreč posredoval očitno sporno in zavajajočo pobudo za postavitev spominskega obeležja v prostorih Evropskega parlamenta, ki bi opominjalo na množične poboje na ozemlju Slovenije takoj po 2. svetovni vojn," je tedaj zapisal dr. Cerar. "Dejstvo je namreč, da so za množične poboje na slovenskem ozemlju po drugi svetovni vojni odgovorne tedanje jugoslovanske vojaške oblasti. To pomeni, da Republika Slovenija, ki je nastala leta 1991, ne more biti odgovorna za te žrtve. Še manj je zanje odgovoren 'slovenski narod', kot to namiguje gospod Zver v svoji pobudi," je tedaj cinično zapisal premier. Dr. Milan Zver je odgovoru na njegovo pismo dejal: "Ni dobro, kar se je zgodilo! Slovenska javnost se je ponovno razdelila na točki, na kateri se nikoli ne bi smela."
15. junija se je na pobudo dr. Milana Zvera odzval predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz. Uvodoma se je zahvalil za pismo, ki ga je prejel 2. februarja letos. "Od takrat sem prejel številne ugovore na vašo pobudo. Od nekaterih članov parlamenta, do združenja deportirancev, zveze borcev in celo predsednika vlade dr. Miroslava Cerarja,« je zapisal. »Zato se mi ne zdi smiselno, da postavimo spominsko ploščo brez večinske podpore, vsaj brez podpore med Slovenci. Temu danes ni tako," je zapisal, a vendarle poudaril: "Priporočam vam, da si še naprej prizadevate za čim širše soglasje o projektu."
Celotno pismo Martina Schulza je na voljo v priponki.
