Nahajate se tukaj

Razprava o programu PISA v Evropskem parlamentu

Dr. Zver se je danes v Evropskem parlamentu udeležil debate o programu za mednarodno ocenjevanje učencev PISA. PISA je najbolj izpopolnjen mednarodni program za ocenjevanje dosežkov 15-letnih učencev in poteka v 55 državah. Deluje na treh področjih: materni jezik, matematika in naravoslovje. Poleg ocenjevanja merljivih dosežkov program pridobiva tudi informacije o učencih, njihovem odnosu do šole, njihovih družinah in o izobraževalnih sistemih posameznih držav. Program PISA učencem postavlja med drugim tudi vprašanja o tem, ali se počutijo enakovredni drugim učencem, ali so radi v šoli, ali menijo, da jim bo šolsko znanje pomagalo kasneje v službi in jim dalo samozavest, da bodo lažje sprejemali odločitve. Glavni govornik debate v Parlamentu je bil začetnik tega programa, Andreas Schleicher. Med drugim je izrazil mnenje, da je v mnogih svetovnih državah izobraževalni sistem na stopnji razvoja, na kateri je bila medicina pred 150 leti. Schleicher je primerjal dva koncepta šolstva. Prvi izhaja iz časa pred industrijsko revolucijo, ko je šola predvsem disciplinirala učence in med njimi naredila selekcijo. Drugi pa je najbolj moderen koncept šolstva, to je glede na izsledke PISE finski koncept. Slednji učencem ne podaja faktografskega znanja, ampak je osredotočen na privzgajanje sposobnosti, ki jih ljudje potrebujejo za življenje in delo v 21. stoletju. To so predvsem uspešno medsebojno komuniciranje, razumevanje kompleksnih situacij in različne organizacijske sposobnosti. Države, ki imajo bolj individualni pristop za vsakega učenca, imajo po PISI najboljše rezulte (npr. Finska, Japonska, Hong-Kong). Slabše rezultate imajo države, v katerih je izobraževanje zelo standardizirano (npr. Francija, Luxembourg, Portugalska). Rezultati PISE kažejo na to, da najbolj uspešni učenci izhajajo iz sistemov, kjer učitelji prevzamejo odgovornost za vsakega učenca, in kjer imajo določeno stopnjo avtonomije. Zanimivo je tudi, da v najuspešnejših šolskih sistemih ne poznajo ponavljanja razreda (Japonska, Finska). Ti sistemi veliko denarja vložijo v to, da učencu, ki bi moral ponavljati razred, pomagajo nadaljevati z njegovo skupino. Na drugi strani obstajajo izračuni, da vsak učenec, ki ponavlja razred, družbo stane 15.000 evrov (eno leto kasneje se zaposli...). Glede na zadnje raziskave PISA je Slovenija edina nova članica EU poleg Estonije, ki se je uvrstila v skupino uspešnejših držav OECD, skupaj s Finsko, Kanado, Japonsko, Novo Zelandijo, Avstralijo. </b><b>Milan Zver pozdravlja Andreasa Schleicherja, pobudnika programa PISA pri OECD.