5. junija slovenske državljane čakajo tri pomembne odločitve. Na referendumih bodo odločali o usodi treh zakonov. Dr. Romana Jordan Cizelj in dr. Milan Zver menita, da so nekateri elementi teh zakonov v popolnem nasprotju z evropskimi vrednotami.
5. junija slovenske državljane čakajo tri pomembne odločitve. Na referendumih bodo odločali o usodi treh zakonov.
Dr. Romana Jordan Cizelj in dr. Milan Zver menita, da so nekateri elementi teh zakonov v popolnem nasprotju z evropskimi vrednotami. Poleg tega se njihovi zagovorniki v Sloveniji večkrat neupravičeno sklicujejo na usmeritve Evropske unije, zato je prav, da se do teh vprašanj opredelijo tudi evropski poslanci.
***
Podaljšanje delovne dobe bo v prihodnosti nedvomno potrebno, vendar selektivno, v današnjih kriznih razmerah pa zaradi velike stopnje brezposelnosti to ni nujen ukrep. Najprej je treba sprejeti kratkoročne protikrizne ukrepe in povečati zaposlenost, nato pa se lotiti dolgoročnih. Pokojninska reforma ni nastala v dialogu z vsemi vpletenimi družbenimi skupinami in akterji, zato je predlog Pahorjeve vlade nekoherenten in dolgoročno neustrezen poskus popraviti obstoječ zakon.
Pahorjev argument, da je potrebno zaradi EU glasovati za reformo, nima prave podlage. EU zahteva zdravo finančno stanje v državah članicah, ne predpisuje pa načina, kako se to doseže.
Zavrnitev pokojninskega zakona ne pomeni nikakršne katastrofe. Nasprotno, zavrnitev je priložnost za boljše rešitve. Priložnost za nov poskus iskanja optimalnih rešitev, ne le za upokojence, zaposlene in mlajše generacije, ampak skupaj z vsemi temi skupinami. Gospodarska in socialna situacija je v vsaki državi članici specifična in rešitev za slovensko situacijo moramo v Slovenijo poiskati sami, za nas je ne bo iskala Evropska Unija.
Zaposlovanje in socialna politika sta bila bistvena sestavna dela Lizbonske strategije, ki jo je lani nasledila Strategija Evropa 2020. "V primerjavi s Slovenijo je na evropski ravni bistveno večji poudarek namenjen oblikovanju ukrepov, ki ustvarjajo nova delovna mesta", je poudarila dr. Romana Jordan Cizelj. Bolj kot s prerazporejanjem denarja in z varčevanjem se bo po njenem mnenju finančno stanje v Sloveniji izboljšalo z zagonom gospodarstva, za to pa je potrebno najprej poskrbeti za nova delovna mesta. "Tudi pri pisanju mnenja o zmanjšanju toplogrednih plinov za odbor Evropskega parlamenta za industrijo, raziskave in energetiko smo podali kar nekaj predlogov za ustvarjanje novih delovnih mest," je še dodala dr. Jordan Cizelj.
"Pokojninska reforma je nujna in jo moramo izvesti, vendar v pravem sosledju reformnih ukrepov, s katerimi bomo uresničili paradigmo trajnostnega razvoja. Ne smemo dopustiti, da bodo starejši ljudje delali dlje, hkrati pa se bo delež brezposelnih med mladimi večal. Naš cilj mora biti najprej več delovnih mest, nato pa urediti tudi pokojninsko reformo," je zaključila dr. Jordan Cizelj.
***
Novi zakon o preprečevanju dela na črno skuša omejiti sivo ekonomijo, vendar se problema loteva na napačnem mestu. Ne samo, da prepovedovanje medsosedske pomoči ne bo odpravilo pravih vzrokov za sivo ekonomijo, ampak je tudi v direktnem nasprotju z evropskimi vrednotami. Evropska unija temelji na solidarnosti in v času gospodarske krize bi morali solidarnost spodbujati, ne pa je zavirati ali jo celo preprečevati.
Medsosedska pomoč je tipična za Slovenijo, naše kulturno okolje ter način življenja. Tu ne gre zgolj za fizično pomoč, ampak tudi za druženje in tkanje medčloveških vezi. Če bomo ta način življenja prepovedali, se bomo odpovedali svetlemu in zelo humanemu vidiku slovenske kulture.
Kot član odbora za Kmetijstvo in razvoj podeželja je dr. Milan Zver posebej izpostavil probleme, ki bi jih novi zakon povzročil na slovenskem podeželju. "Če bo predlog zakona obveljal, sorodniki in prijatelji kmetovalcu ne bodo mogli več priskočiti na pomoč pri urejanju vinogradov in kmečkih poslopij, niti pri drugih kmečkih opravilih, ki se tradicionalno opravljajo s pomočjo skupnosti. Zakon bo negativno vplival na že tako slabo demografsko situacijo na slovenskem podeželju, kjer je manj kot 5 % prebivalstva mlajšega od 35 let. Okrepil bo odtujenost ljudi, ki je v današnjem hitrem svetu že tako velika, in pospešil zapuščanje kmetij," meni dr. Zver.
***
Omejevanje dostopa do arhivskega gradiva tajnih služb totalitarnih režimov je prav tako v popolnem nasprotju z evropskimi vrednotami.
Leta 2009 je Evropski parlament s široko politično podporo izglasoval »Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu«. Resolucijo so podprle vse tri glavne politične skupine v Evropskem parlamentu (ELS, S&D in ALDE). Resolucijo je takrat podprlo tudi vseh sedem slovenskih evropskih poslancev, tako iz desnega kot tudi iz levega političnega pola.
Evropski parlament v šestem členu omenjene resolucije obžaluje, da se dvajset let po razpadu totalitarnih komunističnih režimov v Srednji in Vzhodni Evropi v nekaterih državah članicah še vedno neupravičeno omejuje dostop do dokumentov, ki so pomembni za posameznike ali potrebni za znanstvene raziskave. Resolucija Evropskega parlamenta tudi poziva vse države članice, naj si resnično prizadevajo za odprtje arhivov, tudi arhivov nekdanjih notranjih varnostnih služb, tajne policije in obveščevalnih služb, z idejo transparentnosti in odkrivanja resnice.
V petem členu Evropski parlament poudarja, da je treba za okrepitev evropske zavesti o zločinih, ki so jih zagrešili totalitarni in nedemokratični režimi, podpirati dokumentiranje in pričevanja o nemirni evropski preteklosti, saj brez poznavanja preteklosti ne more biti sprave.
Dr. Milan Zver je v Evropskem parlamentu skupaj s podpredsednikom parlamenta Lászlóm Tőkésem in evropsko poslanko iz Latvije Sandro Kalniete pred kratkim organiziral konferenco z naslovom "Kaj mladi Evropejci vedo o totalitarnih režimih?" Sklep konference je bil, da zelo malo. Tudi zato je pomembno, da je dostop do arhivskega gradiva kar se le da odprt.
Dr. Romana Jordan Cizelj pa ob tem izpostavlja: »Na izkušnjah preteklosti se lahko veliko naučimo. Izključevanju, sovraštvu in rasizmu se v Evropi lahko izognemo le z ohranjanjem spomina na preteklost, s težnjo po dokumentiranju in pričevanju. Mirno prihodnost zagotavlja združena Evropa, ki bo sposobna oblikovati enoten pogled na svojo zgodovino, ki bo obsodila nacizem, stalinizem, fašizem in komunizem ter bo izvedla poglobljene razprave o njihovih zločinih v prejšnjem stoletju. Evropski parlament se je ob zaključku prejšnjega mandata z veliko večino opredelil do najosnovnejšega nivoja za zagotavljanje kakovosti življenja. To je zagotovitev dolgotrajnega miru, ki temelji na zagotavljanju človekovih pravic in spravi.«
Le poznavanje napak generacij pred nami lahko mladim generacijam Evropejcev omogoči boljšo prihodnost in jih obvaruje pred ponovnim vzponom skrajnih gibanj in povratkom v totalitarizem. Vsekakor je potrebno poskrbeti za zaščito delikatnih osebnih informacij, ki jih taki arhivi lahko vsebujejo, vendar to ne predpostavlja radikalnega omejevanja dostopa do arhivskega gradiva. Tako omejevanje krši pravico državljanov do informiranosti in onemogoča proces soočenja s preteklostjo in iskanja sprave.
Omejevanje dostopa do arhivskega gradiva zato pomeni korak stran od Evrope in tudi korak nazaj v totalitarno preteklost.
***
Prihodnost Slovenije je odvisna od vsakega slovenskega državljana in glasovanje na referendumih je priložnost, da se odločimo za boljšo, urejeno in zdravo Slovenijo in ne za Slovenijo nejasnih zakonov in neevropskih vrednot. Odločitev je naša.
Dr. Milan Zver, poslanec Evropskega parlamenta
Dr. Romana Jordan Cizelj, poslanka Evropskega parlamenta