Nahajate se tukaj

V večjezični EU ohranjamo slovenski jezik

Evropski poslanec dr. Milan Zver je v petek, 24. novembra, sodeloval na okrogli mizi o pomenu slovenskega jezika in večjezičnosti v Evropskem parlamentu, ki jo je pripravila Informacijska pisarna EP v Hiši EU. V razpravi, ki jo je moderiral g. Peter Rustia, urednik na Radio Trst A  sta sodelovala še evropska poslanca, dr. Igor Šoltes in g. Franc Bogovič ter g. Valter Mavrič, generalni direktor Direktorata Evropskega parlamenta za prevajanje in ga. Agnieszka Walter-Drop,  generalna direktorica Direktorata Evropskega parlamenta za tolmačenje in konference

V pogovoru o pomenu slovenskega jezika in kulture je Dr. Zver na začetku najprej spomnil na bližnji 3. december, rojstni dan velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna ter na  »Cankarjevo leto«, leto 2018, ko bomo obeležili 100 letnico smrti enega najpomembnejših slovenskih pisateljev Ivana Cankarja. S tem, je poudaril evropski poslanec, imamo Slovenci veliko razlogov za slavje. »V preteklosti je bilo je veliko večjih narodov, katerih jeziki so izumrli, medtem ko smo Slovenci ohranili svoj jezik ter svojo kulturo. K temu je prispevalo tudi dejstvo, da smo zelo zgodaj začeli Slovenci z organiziranim šolstvom«, s čimer smo  skrbeli, da smo slovenski jezik razvijali.

Dr. Zver je med razpravo izkoristil priložnosti in pohvalil tolmače v EU, ki se morajo permanentno izobraževati ter izpostavil, da je pomembno, da lahko prevajalcu zaupaš, da bo tvojo misel v pravi obliki prenesel v druge jezike. V nadaljevanju pa je poslanec poudaril, da na plenarnih zasedanjih vedno govori v slovenskem jeziku, kar se mu zdi tudi lepa priložnost, da se v evropskem parlamentu sliši slovenski jezik.

Razprava se je poleg pomena slovenskega jezika dotaknila tudi pomena učenja tujih jezikov in večjezičnosti. »Prvi imperativ mladega človeka je, da se nauči jezika svojega soseda, predvsem zaradi dialoga. Znati jezik soseda, tistega s katerim sobivaš, je pomembno zaradi medsebojnega razumevanja«, meni o poznavanju drugih jezikov, ki  je v večkulturni in večjezični Evropi pomembno.

Kot nekdanji minister za šolstvo in šport, se je dr. Zver, zavzemal za čim zgodnejšo uvedbo prvega tujih jezikov v učne programe osnovnih šol, s čimer so se strinjali tudi ostali sogovorniki okrogle mize, češ da bi bila taka poteza smiselna.

Ob pomisleku ene izmed udeleženk, da sočasno začetno učenje slovenščine in drugega tujega jezika v šoli ni nikakršna prednost ter da se ob tem pojavlja vprašanje ustvarjanja otrokove identitete ter njegov odnos do maternega  jezika je dr. Zver menil, da »lahko gradimo otrokovo identiteto tudi z drugimi znanji in ne le zgolj z jezikovnimi veščinami, temveč tudi s pravilnim poučevanjem zgodovine, družbe in socialnega okolja«. V zaključku je še opozoril, da je zgodnje učenje tujih jezikov lažje ter nima negativnega vpliva na izgradnjo otrokove identitete.