Dr. Milan Zver je bil gost oddaje Studio ob 17ih na radiu Prvi. V oddaji je bilo govora o aktualnih geostrateških izzivih in o tem, ali lahko večja Unija pomeni tudi močnejšo Unijo. Evropa je na prelomnici. Na vzhodu divja ruska vojaška moč, z druge strani Atlantika pa se širi rahljanje evroatlantskega zavezništva. V svetu, v katerem stara pravila ne veljajo več, se postavlja ključno vprašanje: kako naj se Evropa odzove? Več povezovanja, z več Evrope? Je širitev Evropske unije na nove kandidatke pravi strateški odgovor na geopolitične pritiske ali le iluzija enotnosti? Ostajamo skupaj – ali vsak zase? Gostje pogovora so bili še: Matej Tonin, Evropska ljudska stranka; Marjan Šarec, Renew Europe; Matjaž Nemec, Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov; dr. Vladimir Prebilič, Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze.
»Evropa je uspela zaustaviti rusko agresijo, Rusija si je želela Ukrajino pokoriti, sedaj pa se stvari obračajo, Ukrajina postaja močna država, vojaško usposobljena in imajo eno najboljših vojsk v Evropi in na ta način je trajno zaustavila ruske apetite,« je uvodoma ocenil dr. Milan Zver. »Rusko gospodarstvo ni pripravljeno na dolgotrajno vojno. Zadnja leta je v Ukrajini nastala dobra vojska in ob normalnem sodelovanju z EU bi ruska grožnja lahko bila trajno odklonjena,« je povedal poslanec.
Glede širitve EU na države Zahodnega Balkana in druge države, ki si želijo vstopa v EU, je poslanec opozoril na nekatere napake, ko evropske institucije niso pomagale državam kandidatkam. Evropa po njegovih besedah trenutno ni več tak pomemben kulturni magnet, kot je bila včasih za več držav. »V preteklosti sem sodeloval v različnih odborih za varnost in boju proti terorizmu in zdelo se mi je čudno, zakaj EU ne reagira, da ima Srbija dvakrat več vojaških vaj skupaj z Rusijo, kot pa z Natom,« je povedal poslanec. Dodal je, da so »vdor v ta varnostni vakuum, ki je nastal, in ga nismo pokrili z integracijo držav, z veseljem izvedli v Turčiji, Rusiji in na Kitajskem. Sedaj pa je problem ponovno zagnati proces integracije, saj je volja v nekaterih državah upadla,« je dejal dr. Zver. Ob tem je vseeno izrazil prepričanost, da bi države Zahodnega Balkana morali integrirati v EU. »To sedaj ni več opcija, ampak jih moramo integrirati do leta 2030,« je dejal.
Dr. Milan Zver je tudi povedal, da je zagovornik soglasja, veta, ki daje manjšim državam kot je Slovenija veliko moč pri glasovanju o odločitvah. » Večja unifikacija ali pa razkroj EU kot predlagajo leve stranke ni učinkovita formula. Znotraj EU je treba iskati ravnotežje. Države se lahko ob preveliki centralizaciji počutijo ponižane, zato moramo tudi čuvati soglasja in veto,« je poudaril poslanec. Ob tem pa je dejal tudi, da bi bil ustrezen razmislek o tem, ali se veto lahko uporabi pri vključevanju držav v EU, saj lahko v takem primeru ena država vedno blokira drugo.
Glede izida vojne med Ukrajino in Rusijo poslanec meni, da ne bo zmagovalca. »Danes so pred nami pogajanja, in tam nekaj dobiš in nekaj izgubiš, za Evropo pa je pomembno, da postane močna,« je dejal dr. Zver. Poslanec je še ocenil, da ko so žarometi v geostrateškem smislu usmerjeni drugam (na primer v olimpijske igre), Putin izkoristi priložnost in naredi regionalno krizno situacijo ter skuša doseči svoje cilje. »Prepričan sem, da to dela tudi zato, da ima mir doma. Vojna mu pomaga pri ohranjanju oblasti. A pri Ukrajini se je zgodilo sporočilo, da ni vsemogočen. Da potrebuje resurse, zlasti za dolgotrajno vojno,« je še dejal poslanec, ki dodaja, da je bil odnos EU do Ukrajine, eden najboljših do sedaj.