Odgovori dr. Milana Zvera na vprašanja Albine Kenda, novinarke časopisa Finance, o Evropski direktivi, ki spreminja kapitalske zahteve in politiko nagrajevanja v bankah
1. Ali boste glasovali za potrditev direktive ali proti njej? Lahko utemeljite svojo odločitev, prosim?
Načeloma sem proti pretiranemu reguliranju in poseganju države v gospodarstvo, vendar bom tokrat glasoval za direktivo. Menim namreč, da sedanja pravila dopuščajo preveč možnosti za zelo tvegane naložbe finančnih institucij oziroma v njih zaposlenih posameznikov, ki v končni fazi niso nevarne le za te institucije, ampak ogrožajo celotno gospodarstvo, gospodinjstva in posameznike.
2. Kaj je po vašem videnju glavni cilj novih pravil - pri kapitalskih zahtevah oz. nagrajevanju?
Glavni cilj novih pravil je preprečiti ponovne finančne in ekonomske krize. Če smo pametni, se moramo na napakah učiti in zato je treba pravila izpopolniti in odpraviti pomanjkljivosti.
Predlog direktive tako določa, da mora kapital finančnih institucij ustrezati dejanskim tveganjem. To je še posebej pomembno pri naložbah v hibridne finančne instrumente, ki so med bolj tveganimi in je včasih težko natančno oceniti dejansko stopnjo tveganja. Finančne institucije, ki želijo tvegati, lahko to počno tudi vnaprej, vendar morajo zato imeti dovolj materialne podlage, se pravi denarja. Spremembe nagrajevanja v institucijah pa bodo zagotovile, da bodo vodstveni kadri bolj odgovorni, da bodo nagrajeni po učinku. Ne bi bilo prav, da bi v prihodnje račune za neodgovorno delo spet plačevali davkoplačevalci. V Sloveniji je na področju bančništva vse preveč Kramarjev.
3. Kako bodo pravila te direktive po vašem vplivala na slovenske finančne ustanove - na njihovo potrebo po novem kapitalu, njihove prihodke, finančno uspešnost, njihovo obvladovanje tveganj?
Žal nimam neposrednega vpogleda v natančno strukturo slovenskih finančnih ustanov in težko odgovorim na to vprašanje. Vsekakor se mi zdi, da prihaja čas, za katerega bi lahko rekli, da je konec heca; naši bančniki so se predolgo norčevali iz davkoplačevalcev. Plasirali so denar na tvegan Balkan in še kam po politični, ne ekonomski logiki, mi pa smo sanirali nastale izgube. Ne enkrat, če imamo v mislih NLB. Slovensko gospodarstvo, zlasti mala in srednja podjetja, pa ostajajo brez kisika.
4. Kako se bodo nova pravila poznala na žepu bančnih strank? Kako ocenjujete pomisleke, da bodo vse stroške, povezane s prilagoditvijo na nova pravila, banke prevalile na svoje stranke?
Spremembe pravil ne spreminjajo osnovnih storitev, kot je kreditiranje, ampak se nanašajo na bančne trgovalne aktivnosti. Zato ne vidim tehtnega razloga za zvišanje stroškov za stranke. Tržna moč in pomanjkanje konkurence sta zagotovo pomembna dejavnika, ki omogočata, da podjetja in finančne institucije prenašajo stroške na končne uporabnike. Da bodo stranke v čim manjši meri čutile posledice, je treba spodbujati konkurenco med različnimi ustanovami in dati uporabnikom finančnih storitev več možnosti izbire. In če bo ta konkurenčnost zagotovljena, potem bo v primeru zvišanja cen bančnih storitev komitent enostavno zamenjal banko.
