"Vsaj dva pogoja sta za to potrebna: prvič, pozitivni pritisk s strani EU, in drugič, dovolj močne demokratične in reformne sile doma," je na shodu Odbora 2014 v sredo, 8. aprila 2014, dejal podpredsednik SDS in poslanec v Evropskem parlamentu dr. Milan Zver.
V nadaljevanju objavljamo govor v celoti:
Dragi prijatelji!
Pred dnevi sem v Evropskem parlamentu ponovno zahteval od Evropske komisije, da čimpreje pripravi zakonodajni paket, s katerim bi učinkoviteje reševali ključne probleme v pravosodnih sistemih v državah članicah. Semoličev dnevnik se je nesramno odzval, a to sploh ni pomembno.
Ključno vprašanje je, da razumemo, kakšno sodstvo imamo, kaj želimo in kako pridemo do želenega!
Jasno je, da želimo pošteno, nepristransko in politično neodvisno sodno vejo oblasti. Da tega še nimamo, mislijo tudi ljudje. Sodeč po javnomnenjskih raziskavah, le vsaki peti Slovenec zaupa sodstvu, kar je bistveno manj kot v Evropi. Jasno, tam ne obsodijo brez dokazov, zato je zaupanje v sodstvo visoko. No, če pa že naši oblastniki menijo, da se ljudstvo moti, jim lahko ponudimo izsledke mednarodnih primerjalnih analiz, ki zaznavajo enako.
Evropska komisija je primerjala pravosodne sisteme po različnih kriterijih. V oči bode zlasti to, da je:
1. Slovenija na vrhu držav po številu pripada civilnih, kazenskih in upravnih zadev.
2. Na vrhu črnega seznama, oz. na drugem mestu, je Slovenija po sodnih zaostankih.
3. Na petem mestu je Slovenija po porabi proračunskih sredstev. To pomeni, da je slovensko sodstvo drago.
4. Imamo največje število sodnikov na 100.000 prebivalcev; na učinkovitosti sistema se to ne pozna!
5. Po raziskavi Svetovnega gospodarskega foruma imamo izjemno nizko zaznavo sodniške neodvisnosti (v skupini 5 najslabših). To se ujema s poročilom Evropske komisije.
6. V letni statistiki Evropskega sodišča za človekove pravice pa piše, da smo po številu negativnih razsodb zoper neko državo članico Sveta Evrope primerljivi z Rusijo, Turčijo, Romunijo, Ukrajino itd. Poleg tega je Slovenija mala država in prekaša mnogo večje poštevilu izgubljenih sodb (dr. Jernej Letnar Černič navaja primer kraljevine Španije, ki je 23 krat večja od Slovenije, pa je lani prejela le šest sodb, od tega štiri negativne, se pravi, da so tam štirikrat kršili Evropsko konvencijo).
7. Isti avtor ugotavlja, da je Slovenija v dveh desetletjih kršila Evropsko konvencijo kar 304 krat, kar jo uvršča na sam vrh.
Primer zakoncev Šilih, kljub sodbi Evropskega sodišča iz leta 2009, kjer je ugotovilo, da so slovenske oblasti kršile človekove pravice in svoboščine (postopkovno obveznost glede pravice do življenja, ker niso hitro, neodvisno in nepristransko opravile preiskave za domnevno zdravniško malomarnost) še dandanes čakata na učinkovito preiskavo. Kazenski postopek je že pred desetletjem zastaral, civilni postopek pa danes po več kot dvajsetih letih od smrti njunega sina, ni končan!!!
Vodilni v pravosodnem sistemu so na okopih! Svojo "nedotakljjivost" varujejo tudi tako, da so neodzivni na kritike od zunaj. Mi pa vemo, da sodstvo mora biti odzivno in da mora sprejemati kritike in si prizadevati za ustvarjanje kakovostnega, poštenega, neodvisnega in nepristranskega sodstva. Le tako si bo izborilo zaupanje ljudi. Nenazadnje ga ti plačujejo. Zato je stališče predsednik Vrhovnega sodišča, da ne bo pral umazanega perila v javnosti - v bistvu to pomeni, da ne bo komuniciral s kritiki - napačno!!! To je reakcija samodržca, ne pa nekoga, ki odgovorno opravlja javno funkcijo! Mislim, da bi najvišje funkcije morali prevzeti kadri, ki so profesionalci, ki so kreativni in ne poslušni določeni politiki ali celo udbomafijskim omrežjem, ki so bila v preteklosti povezana z najbolj drastičnimi kršitvami človekovih pravic in svoboščin.
Dragi prijatelji!
Spremembe bodo prišle. A ne same po sebi: vsaj dva pogoja sta za to potrebna: prvič, pozitivni pritisk s strani EU, in drugič, dovolj močne demokratične in reformne sile doma, tako na civilno-družbenem področju – kar poosebljate vi, kakor tudi na političnem – kar poosebljata SDS in morda bi moral še kdo.
Hvala za vašo pozornost!
Foto: Urban Cerjak (Demokracija)