Nahajate se tukaj

Pod Orbanovo vlado je na Madžarskem izjemno pozitiven odnos do slovenske manjšine v Porabju

 

Evropski poslanec in podpredsednik SDS dr. Milan Zver je bil včeraj gost oddaje Odmevi na TV Slovenija 1, kjer so spregovorili o različnih zunanjepolitičnih temah, in sicer najprej glede dogajanj v Sloveniji okoli (ne) priznanja Palestine, nato o stanju slovenske manjšine na Madžarskem in nazadnje še o katalonskem vprašanju.

V pogovoru glede aktualnih dogajanj v zvezi z (ne)priznanjem Palestine, je dr. Zver je uvodoma dejal, da je kar nekaj evropskih držav, članic Evropske unije, Palestino priznalo, toda leta 1988, takrat, ko so živeli še v drugačnih pogojih. Samo ena država članica je Palestino priznala kasneje, v tem trenutku pa to znotraj Evropske unije ni aktualno vprašanje. »Je pa res, da Evropska unija veliko pomaga v spravnem procesu med Palestinci in Izraelci,« je dejal evropski poslanec in dodal, da pogoji za priznanje palestinske države v tem trenutku še niso zreli. »Nekoč bodo, a šele takrat, ko se bodo Palestinci dogovorili z Izraelci, ko jih bodo priznali kot državo, ne pa grozili, da jih je treba uničiti, kakor to piše v politični plaftormi Hamasa,« je ob tem poudaril dr. Zver. Pri tem je tudi pojasnil, da je Evropska unija največji donator na območju Palestine, da Palestincem pomaga tudi tako, da jim vzdržuje šole, infrastrukturo, ipd. »Res pa je, da ni politični faktor na tem območju in da, kadar pride do napetosti, stopita v ospredje ruski in ameriški zunanji minister,« je ob tem povedal.

V nadaljevanju je pogovor tekel tudi o madžarskih volitvah in slovenski manjšini na Madžarskem, pri čemer je bilo v oddaji večkrat izpostavljeno, da aktualna Orbanova vlada za slovenske manjšine dobro skrbi ter da so močno opazni premiki na boljše. Ob drugih podatkih glede življenja na Madžarskem, je dr. Zver izpostavil prepričanje, da bo Fidesz nadaljeval svojo uspešno politiko. »Pred osmimi leti, ko je Fidesz prevzel oblast, je bila brezposelnost 12 odstotna, država je bila praktično pred bankrotom. Sedaj imajo sladke probleme. Zelo nizko stopnjo brezposelnosti, 4 odstotno gospodarsko rast, velike socialne beneficije za družine, zlasti za mlade, skratka, država je veliko naredila in tudi standard se je v tem času povečal, kar ljudje razpoznajo in zaradi tega ima Fidesz tako veliko podporo,« je ocenil dr. Zver. Ob tem je primerjal tudi Slovenijo in Madžarsko, pri čemer je izpostavil, da je imela Slovenija veliko boljše izhodiščne možnosti kot Madžarska, ko je stopila na pot demokracije in tržnega gospodarstva. »Danes bi morale biti številke bistveno drugačne, v prid Slovenije, pa vidimo, da temu ni tako. Slovenija ne izkorišča dovolj vseh svojih resursov, to je znano. Tranzicija ni najbolj uspela, zlasti na gospodarskem področju. Včasih se čudim, zakaj se v zunanji politiki toliko usmerjamo na Vzhod ali pa na Bližnji vzhod, ne pa na Evropsko unijo. Vendarle imamo 18-krat večjo blagovno menjavo z Evropsko unijo, kakor z Rusijo, pa vendarle zunanjo politiko usmerjamo bolj tja,« je ob tem še povedal dr. Zver.

V oddaji so nato spregovorili še o situaciji v Kataloniji in Španiji.  »Zakaj je Evropa tako tiho, ko gre za Katalonijo in Španijo? Slovenci smo pa tistemu referendumu, se ve, zakaj že, ploskali, ampak nič se ni zgodilo, Evropa molči,« je dejal voditelj Slavko Bobovnik, dr. Zver pa je odvrnil, da Evropa molči nasploh, kadar gre za pravice manjšin. »V Evropi deluje parlamentarna skupina, ki se ukvarja s tem vprašanjem, ampak v njej so v glavnem Slovenci, Hrvati, Madžari, Slovaki in torej te nove članice, ki, ki veliko bolj spoštujejo pravice manjšine, ne samo kulturnih, tudi drugih. Kar se pa tiče Katalonije, pa gre za poseben primer. Ni primerljiv s Slovenijo. Katalonija se ni mogla odcepiti od Španije zato, ker niso bile pripravljene stvari. Če bi primerjali vse elemente slovenske in katalonske osamosvojitve, pridemo do bistveno drugačnih spoznanj in rezultatov,« je povedal evropski poslanec.

Ob tem je dodal, da osebno meni, da je treba za neuspeh rešitve katalonskega vprašanja, okriviti predvsem politike, ki so vodili odcepitveni proces, ki so bili popolnoma nepripravljeni, nesposobni speljati zgodbo do konca, ne pa Evropske unije kot celote. »Tudi to, da so kasneje celotne politične ekipe pobegnile v druge države, je dokaj neverodostojno za katalonski narod, ki je pričakoval od svojih voditeljev veliko več. V Sloveniji smo se morali za samostojnost boriti, z vojaškimi in policijskimi sredstvi,« je zaključil dr. Milan Zver.