Danes so evropski poslanci sprejeli poročilo posebnega parlamentarnega odbora o terorizmu (TERR), katerega član je tudi dr. Milan Zver. Sprejemanje poročila sovpada z dogodki v Strasbourgu, kjer je napadalec v streljanju v bližini božičnega sejma na trgu Place Kleber v središču Strasbourga ubil po doslej znanih informacijah tri ljudi, 13 pa jih ranil.
V luči aktualnih dogajanj je toliko bolj nesprejemljivo ravnanje evropskih levih strank, ki so k poročilu odbora za terorizem pripravljali amandmaje, s katerimi se resno otežuje boj proti terorizmu. Leve stranke s svojimi predlogi priporočil očitno negirajo realnost, v kateri se nahajamo in kjer moramo sprejeti ustrezne ukrepe za varnost vseh državljank in državljanov. Tako je povsem nerazumljivo, da se socialisti v teh nepredvidljivih časih ne strinjajo s tem, da EU tudi v naslednjem mandatu imela komisarja za varnost, da ne želijo nadzora nad nevladnimi organizacijami, osumljenimi finančnih malverzacij, da ne želijo vzpostavitve centrov za boj proti terorizmu ter tudi, da v imenu zasebnosti ne želijo, da bi se izmenjevali podatki, kot so na primer zapiski poleta in imen potnikov z varnostnimi agencijami v primerih ugotavljanja morebitnih sumljivih oseb. Radikalno leve stranke Evropskega parlamenta, med njimi pa žal tudi slovenska evroposlanka Tanja Fajon iz vrst SD, ne priznavajo, da so teroristi uporabili migrantske poti, kljub temu, da so nacionalne varnostne službe jasno povedale, da so napadalci nekaterih najhujših terorističnih napadov v zadnjem času v Evropo prišli prav po balkanski migrantski poti. Nerazumljiva je tudi zahteva levice po tem, da bi imele varnostno-obveščevalne službe možnost izvajanja nadzora le nad osebami, za katere že vedo, da so nevarne. Pod takimi pogoji ne bi nikoli več odkrili teroristov, ki so bili poprej neznani varnostnim organom.
Čeprav so leve stranke v Evropskem parlamentu v samo poročilo pod krinko varovanja človekovih pravic poskušale vnesti ogromno ovir za uspešen boj proti terorizmu in so skušali povsem črtati ukrepe, ki zagotavljajo varnost ter z nerazumljivimi predlogi skušali še posebej zaščititi migrante, niso bili v celoti uspešni. Zato bo poročilo posebnega odbora TERR precej drugačno kot je Marakeška deklaracija, ki bo neposredno vplivala na poslabšanje varnostnih razmer v Evropski uniji, saj odpira vrata tudi nezakonitim migracijam, v katerih so tudi radikalizirane skupine in posamezniki.
Poročilo tako predvideva vrsto ukrepov, predlogov in priporočil za države članice, da bi se učinkoviteje spopadale s terorizmom in da bi se tudi v celoti povečala varnost državljank in državljanov v državah članicah EU pred terorističnimi napadi. Poročilo med drugim terja od držav članic, da sodelujejo v boju proti terorizmu, saj je prav neverjetno, da v praksi sodelovanje žal ne poteka dobro. Evropska unija je tudi neučinkovita, ko gre za preprečevanje financiranja terorizma, saj nimamo orodja, s katerim bi hitro in učinkovito preprečevali pranje denarja, ki je namenjen za teroristične mreže. Kot je večkrat že ugotovil evropski poslanec dr. Milan Zver, se pranje denarja morebiti odkrije, a se nato odgovornih ne sankcionira. Slovenski primer NLB/Irangate na žalost ni edini.
Poročilo poziva k takojšnji vzpostavitvi sistema Evropske unije za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti za transakcije posameznikov in organizacij, ki so povezani s terorizmom. Unija nujno potrebuje podoben program za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti, kot ga imajo ZDA. V okviru priporočil v zvezi s financiranjem terorizma smo tudi predlagali, da bi države članice morale prepovedati financiranje vzdrževanja ali gradnje mošej in sakralnih objektov s strani tretjih držav, ki ne spoštujejo načel in vrednot Evropske unije oz. katerih vir financiranja ni jasen.
Glede migrantov, ki jih bodo države članice na lastno željo sprejele, je evropski poslanec dr. Milan Zver prepričan, da bi države morale uvesti obvezen podpis sporazumov o vključevanju za migrante, ki bi pričali o njihovi dejavni pripravljenosti na vključevanje. To bi migranti morali izraziti z, na primer, uradnim podpisom zaveze, da bodo spoštovali vrednote in način življenja okolja, v katerem želijo bivati. Podpis listine (zaveze) bi povečal zavedanje migrantov o tem, da se morajo, v kolikor želijo živeti na evropskih tleh, celovito integrirati v evropske družbe. V kolikor do tega ne pride, bo prihajalo do vse hujših družbenih konfliktov.