V pisarni poslanca dr. Milana Zvera bomo v času pred evropskimi volitvami na spletni strani objavljali odgovore poslanca na vsebinska vprašanja medijev.
V nadaljevanju objavljamo odgovore na vprašanja priloge Financ Manager. Spraševal je novinar Lojze Javornik.
1. Kako vidite vlogo in pomen Evropske unije za položaj državljanov: kako EU prispeva k kakovosti njijhovega življenja oziroma kakšne koristi imajo evropski državljani od povezave v primerjavi s časom, ko Unije še ni bilo, in tudi v primerjavi z nečlanicami unije?
EU ima velik vpliv na vsakodnevno življenje državljanov. Najprej predstavlja pravni okvir skupnostnega bivanja, z institucijami, politikami, mehanizmi in finančno podprtimi programi pa bistveno vpliva na blaginjo in razvoj. V Sloveniji praktično ni lokalne skupnosti, ki ne bi uporabila evropskih sredstev za izgradnjo svoje infrastrukture. Delež pomoči od Unije pri nas dosega eno četrtino vseh investicij. Kohezijska politika je ena od najpomembnejših v Uniji za zmanjšanje razvojnh razlik.
Ko Unije še ni bilo, je Evropi grozila še lakota. S skupno kmetijsko politiko je bila ta nevarnost v nekaj letih odpravljena. Mir je zagotovila z medsebojnim nadzorom nad industrijo. Tudi druge skupne politike so prinesle koristi za državljane. Skupen evropski trg prinaša mnoge nove zaposlitve, večjo konkurenčnost in bolj kakovostne storitve in izdelke. Raven zaščite potrošnikov se nenehno dviga. Nekoč vsega tega ni bilo.
2. Ali menite, da je Evropska unija v petih letih od prejšnji evropskih volitev napredovala, ali nazadovala oziroma se kakovost povezave ni bistveno spremenila? Kje je bil v tem obdobju dosežen napredek in kaj se je poslabšalo oziroma na katerih področjih se po vašem mnenju pojavljajo največje težave?
V tem mandatu smo se v Evropi izvili iz težke finančno-gospodarske krize, ki je dodobra zamajala skupni trg in ogrozila kvaliteto življenja v Uniji. Komisija je uspela povečati investicije in tudi z ravni EU vplivala na obuditev gospodarskih aktivnosti v članicah. No, ne smemo pozabiti na dosežke, ki jih danes jemljemo kot samoumevne, to je odprava pribitkov na mobilno gostovanje v drugih državah članicah.
Zagotovo pa je Unija padla na izpitu na področju varnosti. Slabo se je soočila z migrantskimi valovi, ki so pljusknili v Evropo, neučinkovita je bila v boju proti terorizmu in v kibernetski vojni.
So pa ti izzivi sprožili določene reakcije v državah članicah in tudi na evropski ravni. Nastala je močna zunanja mejna in obalna straža, boljše sodelovanje članic v boju proti terorizmu, še posebej na področju hranjenja in izmenjave relevantih baz podatkov. Oblikuje se močna kibernetska brigada. Ideja o evropski vojski je dobila domovinsko pravico, seveda le kot dopolnilo nacionalnim armadam in Natu. Skratka, problemi so rodili nove rešitve, ki utrjujejo povezavo.
Največji poraz Unije pa je brexit.
3. Kako bi se morala razvijati Evropska unija v prihodnosti? Ali bi si morali prizadevati za večjo enotnost v Uniji – in na kakšen način? Ali mislite, da bi bilo treba krepiti suverenost držav članic in na kakšen način?
Menim, da je ureditev, ki jo poznamo v EU sedaj – torej ureditev po Lizbonski pogodbi, dobra. Bojim se teženj, ki prihajajo predvsem z leve, da bi EU okrepili z dodatnimi pristojnostmi na račun suverenosti članic. Nisem zagovornik večje unifikacije in centralizacije. Skupnost, ki bi silila različne države, kulture, ureditve v poenotenje tvega njen razpad. Zato tudi nisem zagovornik prehoda na večinski sistem sprejemanja odločitev v Evropskem svetu.
Zavezništvo bo močno, če bodo močne njene članice.
4. Pritisk prebežnikov, ki prihajajo v Evropo z drugih celin, je v zadnjem času povzročil napetosti med članicami Unije: katere napake je pri odnosu do prebežnikov po vašem mnenju zagrešilo vodstvo EU in kaj bi morali spremeniti v odnosu do prebežnikov in tudi režimu na zunanjih mejah?
Največjo napako pri migrantskem valu vidim v javnem povabilu migrantom s strani nekaterih voditeljev in v nespoštovanju evropskih pravil ter zakonodaje – predvsem Schengenskega sporazuma ter Dublinske uredbe. EU bi morala hitreje vzpostaviti operativno obmejno in obalno stražo, ki bi bila sposobna zaščititi naše zunanje meje. Imamo primere dobre prakse, ki dokazujejo, da je to možno narediti. Prej, ko bo zunanja meja vzpostavljena, prej bodo opuščene notranje meje, ki nas tako zelo motijo.
Unija bi morala nemudoma vzpostaviti ukrepe, ki bi preprečevali tihotapcem, da trgujejo z migranti.
5. Vodstvo EU je v zadnjih letih na dnevni red postavilo vprašanje vladavine prava in tudi zagrozilo s sankcijami državam, ki po njegovem mnenju kršijo načelo vladavine prava. Ali podpirate sankcije za nespoštovanje vladavine prava in ali so bili dosedanje poteze pravilne – oziroma kaj bi morali v prihodnosti spremeniti?
Pogojevanja pridobivanja kohezijskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava ne podpiram. Razlogov za to je več. Prvi je ta, da bi največjo škodo utrpeli državljani določene države, ki za morebitno slabo stanje vladavine prava niso nič krivi. Drugi razlog je ta, da sem v zadnjih letih izgubil zaupanje v mehanizem vladavine prava, ki je postal povsem spolitiziran. Politiki v Evropskem parlamentu preganjajo npr. Poljsko, ki sprejema na področju sodstva enako zakonodajo, kot jo poznajo drugod po EU, ali pa Madžarsko, kjer od vlade zahtevajo poseben status ene univerze in očitajo monopolizacijo medijev – čeprav je medijska krajina v tej državi nekajkrat bolj uravnotežena kot v Sloveniji. Menim, da imamo v Sloveniji porazno stanje vladavine prava, kar potrjujejo tudi raziskave Evropske komisije, pa zaradi politične moči levih strank v Evropski komisiji in Evropskem parlamentu nihče ne dovoli odprtja tega vprašanja. Mehanizem bi bil potreben, če se pri tem ne bi uporabljala dvojna merila.
6. Ali se boste zavzemali za širitev Evropske unije – in sicer predvsem za vključitev še drugih balkanskih držav? Prosim, navedite argumente za širitev – oziroma proti! Ali menite, da države tega območja izpolnjujejo pogoje za vključitev v EU?
Da, vedno sem podpiral širitev EU. Žalostno je, da se EU prvič v svoji zgodovini, z odhodom Združenega Kraljestva, krči. Morala bi se razširiti na Zahodni Balkan. Ta regija je sicer iz varnostnega vidika tvegana, kar ni dobro, a če bo EU še naprej pošiljala slabe signale, se bodo razmere še poslabšale, nadzor nad regijo pa bo prevzela kakšna druga regionalna sila. Sam menim, da je Jean-Claude Juncker napravil napako, ko je pred petimi leti napovedal, da v aktualnem mandatu ne bo nobene širitve. To je bil izjemno slab signal za te države. Dejstvo pa je, da trenutno še nobena od kandidatk ne izpolnjuje pogojev za vstop, še posebej imajo težave z 23. in 24. poglavjem, se pravi z vzpostavitvijo pravne države, človekovih pravic in svoboščin, boju proti korupciji in zaščite svobode medijev. A nekatere kandidatke zelo napredujejo in pri tem jih je treba vzpodbujati in odpirati in ne zapirati vrata.
7. Ali mislite, da bi evropski parlament lahko pomagal pri reševanju mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško in kaj bi vi predlagali za to?
Menim, da so pri tem evropske inštitucije opravile svojo nalogo. Leva slovenska politika je to vprašanje popolnoma zavozila. Na tak razplet smo opozarjali že pred 10 leti. Sedaj nekateri celo od evropskih poslancev zahtevajo, da pomagajo rešiti situacijo. To je naloga slovenske vlade. Seveda, če pa premier reče, da se s hrvaškim kolegom ne bo pogovarjal, pa ima ežave z rešitvijo obmejnega spora. Nobene rešitve ni mogoče vpeljati enostransko, ker vsaka rešitev zadeva obe sosedi. Zato je dialog nepogrešljiv.
8. Kaj bi radi dosegli v svojem mandatu, če boste izvoljeni v evropski parlament, in katera bo vaša prva pobuda v evropskem parlamentu?
Kot poslanec sem v Evropskem parlamentu sprožil že vrsto uspešnih pobud. Ena od zadnjih je recimo ta, da programu Erasmus+ povečamo proračun na 45 milijard evrov, da bo več študentov lahko nabiralo izkušnje v tujini, ki jih bodo nato uporabljali doma. Lansko leto smo na mojo pobudo poimenovali konferenčno dvorano v Evropskem parlamentu po dr. Jožetu Pučniku in s tem opravili pomembno simbolno dejanje za Slovenijo v okviru evropskih institucij. V naslednjem mandatu bi si želel nadaljevati delo na področju mladih, izziv mi predstavljajo tudi zunanjepolitična in varnostna vprašanja. Ena mojih prvih pobud bo zagotovo odprava pribitkov na klice iz ene države članice v drugo, s čimer bi prispevali k enotnemu digitalnemu trgu in do določene mere tudi spodbudili gospodarstvo.