Napoved zmrzali?
Ko sem leta 2008 zapuščal ministrstvo za šolstvo in šport, je moj naslednik po hodnikih ministrstva nemudoma izobesil plakate z rdečo zvezdo in dvignjeno pestjo. S tem je Igor Lukšič napovedal ponovno indoktrinacijo vzgoje in izobraževanja. Dvignjena pest simbolizira revolucionarno nasilje, za katerega smo mislili, da je že na smetišču zgodovine. Kasnejši dogodki so pokazali, da še kako živi; ne samo pri nas, ampak tudi po svetu, celo v zibelki demokracije, v Združenih državah Amerike, le da se tam zgodba odvija v drugačnem kontekstu.
Zgodovina nasilnega levega ekstremizma na Slovenskem je izjemno bogata. Če pustimo ob strani kmečke upore, ki jim ne moremo naprtiti političnega ozadja, se temna plat politične zgodovine začenja s terorističnimi poskusi zgodnjega socialista Franca Železnikarja v osemdesetih letih devetnajstega stoletja, ki bi oblast uničil z “dinamitom in petrolejem”. Tako imenovani “krvavški” proces se je zaključil tako, da so Železnikarja pahnili v zapor in s tem omogočili, da se je v naslednjem desetletju na Slovenskem uveljavila zmerna socialdemokracija. Kmalu se je del tega gibanja radikaliziral in nastalo je komunistično gibanje, ki je nasilje vgradilo v svojo politično doktrino in seveda v prakso. To je usodno zaznamovalo slovensko narodno zgodovino. V državljanski vojni je padlo več žrtev, kot so jih povzročili vsi trije okupatorji skupaj. Po revolucionarnem prevzemu oblasti so izvedli še genocid – sistematično so pobili politične nasprotnike. Po krutosti so presegli tovrstne “dosežke” nacistov in fašistov, ki jih prav tako lahko uvrstimo v isto doktrinarno gnezdo. Združuje jih namreč socialno (razredno, etnično ipd.) sovraštvo. Danes skrajni levičarji uporabljajo bolj “sofisticirane” metode, a da bi zastrašili ali utišali demokrate, se nasilju niso odrekli.
Akademik Kajetan Gantar je nedavno objavil briljanten zapis, v katerem je med drugim primerjal “biciklistične” akcije nacistov in sedanjih anarhistov: “Provokativno kolesarjenje anarhistov, ki poskušajo s hrupnimi žvižgi po javnih površinah in pred parlamentarnim poslopjem blokirati delo vladnih institucij, ni prebujanje pomladi, ampak napoved zmrzali, ki nas mora zazebsti do kosti.”
Napoved zmrzali, zapiše akademik. Zle slutnje so glede na izkušnje zadnjih let dokaj realne. Spomnimo se nasilja demonstrantov v Mariboru in Ljubljani, groženj izvoljenim svetnikom na njihovih domovih, napadov na policiste z granitnimi kockami, obešenih lutk z mariborskega mostu, grožnje s smrtjo predsedniku vlade itd., itd. Zadnji protesti pa so bili, med drugim, še posebej nevarni za epidemiološko sliko. A navkljub prepovedi zbiranja, “biciklistov” to ni motilo. Tako ali tako rušijo red, na poti jim je uspešna in učinkovita vlada. Globoka država, ki vse to patološko vedenje vodi in financira, utegne biti ogrožena, če je demokratična in neodvisna vlada predolgo na oblasti. Z Antifo, ki je prisotna tudi v Sloveniji, želijo svoji raboti pripisati globalni pomen. Tukaj ne gre za antijanšizem, ampak za napad na demokracijo, ki pri skrajni levici ni bila nikoli cenjena vrednota. “Protijanšizem” je samo izgovor; v svoji platformi sovraštva pač potrebujejo “ikone”, kot sta npr. Trump ali Orban. Dejstvo je, da iščejo novi red, onstran demokracije, kapitalizma, socialno-tržnega gospodarstva.
ZDA pod dvojnim udarom
Amerika preživlja hudo krizo zaradi korona virusa. Ogromno ljudi je okuženih, mnogo jih je umrlo, zdravstvene oblasti se borijo za življenja stotisočih. V času najhujšega trpljenja ameriškega naroda je udarila še Antifa, ki okoli sebe zbira še ostale nasprotnike ameriške demokracije (seveda se uporniki fokusirajo na predsednika Donalda Trumpa). Ko se je zgodil uboj temnopoltega protestnika Georga Floyda, so dobili še dodaten spin za nasilje, ubijanje policistov, ropanje trgovin in drugih objektov, sežiganje avtomobilov in hiš. Vse so lepo zapakirali pod parolo boja proti belemu rasizmu! Tako je rasizem postal nosilna ideološka platforma protestnega gibanja. Ameriški predsednik meni, da bi Antifo bilo treba umestiti na seznam terorističnih organizacij. Glede na teror, ki ga Antifa izvaja, to ne bi bilo nikakršno presenečenje. Pravzaprav se je Antifa preobrazila v svoje nasprotje. Iz prvotnega spontanega gibanja, ki je v ZDA nastalo v tridesetih letih prejšnjega stoletja in za svoj cilj postavilo boj proti fašizmu-nacizmu, sedaj prevzema njihove metode in načela: nasilje, socialno in politično sovraštvo, nasprotovanje demokraciji in demokratičnim ustanovam, kršenje človekovih pravic drugače mislečim ipd. Postali so udarna pest politike, ki jo zaznamuje nasilje, teror, sovraštvo.
Perverznost ekstremne levice je v tem, da strah in negotovost ljudi v krizah, kot je sedanja, izrablja za dosego svojih ciljev. Da udariš po vladi, ki v času krize rešuje življenja ljudi, je perverznost par excellence. Ugledni komentator Tucker Carelson za Fox News redno in poglobljeno analizira nasilne demonstracije, ki so močno načele ameriško družbo. Ali se bo še kdaj spravila skupaj, se sprašuje in v svojih komentarjih predvaja posnetke pobesnelih nasilnikov iz cele države. To, kar počnejo, nima ničesar skupnega s svobodo in enakostjo, to so najslabši ljudje v Ameriki, to je kolaps naše nacije, kjer so eni čisto podivjani, drugi pa popolnoma prestrašeni, meni.
Dvignjena pest se torej širi tudi po ostalem svetu. V Rimu, Madridu, Berlinu, Parizu in celo v Bruslju, osrčju evropskega zavezništva, so v zadnjih dneh protestniki dobesedno uničevali vse, kar jim je prišlo pod roke. Pred nasilniki je molčeča večina obnemela in jo je strah, saj ne ve, kdo jo bo obvaroval pred puntom globalne Antife in novodobnih Železnikarjev na kolesih. Po spletu krožijo prizori klečečih policistov pred nasilniki.
Premier Janša je na slovesnosti v Kočevskem rogu dejal, da bo vlada storila vse, da se ne ponovijo grozljive zgodbe polpretekle zgodovine, ko je brat dvignil roko nad brata. Zato je “kulturi pesti” potrebno napraviti konec. A ta pot ne bo lahka, dokler je demokratična večina tiha, ekstremistična manjšina pa glasna in nasilna.