Evropski poslanec dr. Milan Zver je bil predavatelj na 34. Akademiji Jožeta Pučnika in programa Nova politika, kjer se je zbralo veliko slušateljev. Dr. Zver je v svojem predavanju predstavil življenje, delo in vlogo očeta slovenske države dr. Jožeta Pučnika v času slovenske demokratizacije in osamosvojitve.
Njegova zapuščina je izjemna. Simbolne besede "Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo" nam bodo za vedno ostale v spominu. Zaradi Pučnikove odločnosti in ljubezni do domovine danes Slovenke in Slovenci živimo v samostojni državi," je poudaril dr. Milan Zver.
Kot je povedal evropski poslanec dr. Zver je bilo v kultni reviji 57 zbranih kar nekaj kulturnih in političnih disidentov, dr. Pučnik pa je v eni prvih številk pripravil kritiko družbene stvarnosti. "Ko je v svojem prispevku iskal protislovje med ideologijo in družbeno stvarnostjo, je povedal, da se odpoveduje kultu nedotakljivosti Partije in je bil kritičen do nje. Povedal je, da gre pri ideologiji socializma za popolnoma napačne ideološke predpostavke in zaradi njegovih tez so ga obsodili na 9 let zapora, ta kazen zapora pa naj bi bila v poduk tudi vsem njegovim ostalim kolegom, " je navedel dr. Zver. Ostali Pučnikovi kolegi (Kermauner, Rus, Grafenauer …), ki so sodelovali pri tej reviji, so imeli po besedah poslanca zelo vplivne starše, bili so iz mesta, Pučnik pa je bil iz podeželja, brez močnega zaledja, in so ga zato kaznovali kot žrtveno jagnje, kar je mogoče razbrati tudi iz njegovih sodnih spisov.
Ko je prišel iz zapora je za revijo Perspektive dr. Pučnik napisal študiozno delo o vprašanju našega kmetijskega življenja, pri čemer je iskal statistične podatke, analiziral je določene parametre, skušal je znanstveno dokazati, da naša kmetijska politika ne gre v pravo smer. "Že kolektivizacija je negativno vplivala na kmetijstvo in ko je Pučnik s statistikami dokazal nesprejemljivost takšne kmetijske politike in da edino zasebno kmetijstvo z določenimi spodbudami lahko prepreči lakoto, je to spet sodu izbilo dno in Pučnika so ponovno zaprli," je povedal poslanec. Ko je drugič prišel iz zapora, je spraševal za zaposlitev, in so ga povsod zavrnili, zato je odšel v Nemčijo. Ko je tam zaprosil, da mu pošljejo diplomo iz Ljubljane, so ga zavrnili, zato se je zaposlil kot pristaniški delavec, zaslužil dovolj sredstev, da se je vpisal na tamkajšnjo fakulteto in dokončal študij tudi tam.
Dr. Pučnik je kasneje, ko je živel v Nemčiji, začel objavljati v Novi reviji prispevke za nacionalni program. "Ti prispevki so prelomnica v slovenski politiki. Čeprav so to več ali manj pisali slovenski kulturniki, je Pučnik tam napisal članek o civilnosti slovenskega političnega sistema, ki bi se moral čimprej preleviti v pluralnega, predvidel je tudi nekatere stranke, ki bi se morale vzpostaviti v Sloveniji. Tu je zapisal, da noben totalitaren sistem ni tako totalitaren, da se v njem ne bi zmogla zgoditi neka dobra sprememba. Bil je prepričan, da tudi v totalitarizmu ni mogoče vsega zadržati. S svojimi prispevki je spodbujal slovensko opozicijo," je nadaljeval evropski poslanec.
Ko je nastala pobuda za Socialdemokratsko zvezo je pisal Francetu Tomšiču, pri čemer pismo Tomšiča žal nikoli ni doseglo. Pučnik je, čeprav sprva ni želel aktivno sodelovati v političnih strankah kljub prepričevanju mnogih, kasneje s svojo držo in umirjenostjo prepričal vse ostale politike drugih političnih strank – Kmečke zveze, Slovensko demokratično zvezo -, da bi uspel vse te stranke združiti v eno zvezo, ki je nastala leta 1989.
Demos je, pod vodstvom dr. Jožeta Pučnika, kasneje sprejel ključne zakone za osamosvojitev, čeprav so nekateri zakoni šli za las skozi parlamentarno sito. Pučnika so nagovorili, da bo kandidiral za predsednika države proti Milanu Kučanu, kar je bila dobra odločitev. "Pučnik je bil vešč komunikacije, čeprav so bili proti njemu na sto in en način, tako da je bil poraz za Pučnika dokaj neprijeten, čeprav je verjel, da bo dobival glasove predvsem na podeželju, a se to ni zgodilo," je povedal evropski poslanec. Ocenil pa je, da je bilo takrat pomembno, da je Slovenija uspela vzpostaviti kolikor toliko demokratične institucije, ustavne spremembe in tržno gospodarstvo, čeprav do tega ni bilo lahko priti. "Dr. Pučnik je imel tudi veliko vlogo pri tem, da je bil izpeljan plebiscit. Javno je napovedal datum, po mnenju nekaterih prehitro, Pučnik pa se je zavedal, da se datuma ne sme skrivati predolgo," je v svojem predavanju spomnil evropski poslanec.
Kot je pojasnil dr. Zver, je dr. Pučnik v svojih knjigah v 80-ih letih večkrat zapisal, da v Sloveniji potrebujemo zgolj demokratično tehnologijo, torej institucije, volitve, za to, da bomo prišli do demokracije, nato pa je v 90-ih letih spoznal, da zadeva ni čisto taka, in da potrebujemo tudi osnovno politično kulturo, da lahko institucije delujejo. "Takrat se je zavedel, da je priti do demokracije težje, kot je verjel kot sistemski teoretik, zato je tudi dejal, da je politična kultura temelj demokracije," je povedal evropski poslanec.
Spomnil je tudi na to, da je dr. Pučnik v parlamentu vodil komisijo za povojne zločine. "K delu je pristopil marljivo, veliko je bilo pričevanj in zaslišanj, mnogi so se iz te komisije norčevali, predvsem tisti, ki bi jih lahko z lahkoto zaprli zaradi vojnih zločinov, a se to ni zgodilo, ker policija in sodstvo nista šla v korak z delom Pučnikove komisije," je povedal poslanec in dodal, da ima Slovenija okoli 700 množičnih morišč. "Preslabo se ukvarjamo s spravo in nekaterimi procesi, ki so nujni, tu je tudi bistven pokop žrtev," je povedal dr. Zver.
Po besedah poslanca je imel dr. Pučnik pristno prepričanje v človeka, bil je privrženec teorije projekta, kjer je človek kot posameznik središče sveta, to je bilo zgodovinsko gledano pomembno. "Človekov razum omogoča človeku, da je avtonomno bitje, dr. Pučnik si je želel kritičnost človeka in je dejal, da demokracija temelji tudi na tem, da mora vsak posameznik biti dovolj trden in močan, da spreminja stvari," je še povedal dr. Zver. Spomnil je, da je dr. Pučnik veliko govoril tudi o mentalni poškodovanosti ljudi. " Pri nas je sistem uspel človeka narediti za mentalnega invalida, ki se ne zanima za politiko in prepušča ritem vodjem, ki da za to so. Dr. Pučnik pa je hotel vplivati na navadnega človeka, da bi stvari vzel v svoje roke. To da so uspeli zagnusiti politiko Slovenkam in Slovencem, se odraža tudi na volitvah," je izpostavil poslanec in dodal, da je "največji problem ta hip, da zdrav del volilnega telesa, ki nima nič s komunizmom, ne gre na volitve."
"Pučnik je bil pravi Slovenec in patriot, ki ni želel nemškega državljanstva, ki nas je prezgodaj zapustil in ki je bil izjemno skromen, ter je v svoji skromnosti tudi umrl," je zaključil poslanec.
V predavanju je dr. Milan Zver sicer spregovoril tudi o nastajanju političnih strank v Sloveniji, o razlikah med liberalnim, konservativnim in socialističnim taborom, pa tudi o tem, kako se je ob vzpostavitvi OF in 2. svetovni vojni začela delitev na "naše" in "vaše", ki vztraja še danes.