Evropski poslanec dr. Milan Zver je bil gost oddaje Glas Slovenije v Evropi na radiu Ognjišče, kjer se je z voditeljem pogovarjal o problematičnosti obiska evropske komisarke Vere Jourove v Sloveniji v marcu 2023, o kmetijski politiki EU, o nezakonitih migracijah in schengenski meji, o programu Erasmus+, pa tudi o demografskih izzivih Evrope.
Kot je uvodoma poudaril poslanec, se nahajamo v obdobju, ko želijo leve politične sile znotraj EU spreminjati sistem odločanja z razlago, da bodo spremembe prinesle večjo učinkovitost. Vendar pa poslanec izpostavlja, da politična struktura EU ni kriva za premajhno učinkovitost EU, temveč je krivda predvsem v ljudeh, kajti ljudje so tisti, ki oblikujejo funkcijo. Ob tem je tudi odločno dejal, da se ne strinja s tem, da bi se v okviru tovrstnih sprememb ukinila pravica do veta, saj bi se s tem onemogočilo moč manjših držav članic.
Glede problematičnosti obiska komisarke Vere Jourove, je poslanec spomnil, da je komisarka obiskala slovensko ustavno sodišče v času, ko je bil zavrnjen prvi osnutek novele zakona o RTV, ona pa je omenjeni zakon javno podprla. "Komisarka se je vmešala v zakonodajni proces, ki v Sloveniji še ni bil dokončan, kar je nedopustno," je izpostavil evropski poslanec in obenem dodal, da "evropske institucije nimajo pravice vmešavanja v odločevalske procese znotraj držav članic, ona pa je naredila ravno to napako in se tega najbrž tudi zaveda, ker se tudi zelo krčevito brani, da bi slovenska javnost izvedela, kaj je sploh počela v Sloveniji." Poslanec je spomnil, da je kljub zahtevi po vrsti dokumentov v zvezi s komisarkinim obiskom, prejel zgolj eno stran poročila od šestih. Ker je poslancu kršena pravica do pridobitve informacij javnega značaja, je odločen, da bo izkoristil vsa pravna sredstva, ki so mu na voljo. "Zato sem naslovil tudi pritožbo na evropsko varuhinjo človekovih pravic, v kolikor od nje ne bi prejel odgovora, pa se bom obrnil na sodišče EU," je bil odločen poslanec. "Tu ne gre za mojo osebno kaprico, ampak za načelno stvar in za pogodbe, na katerih temelji EU. Organi EU ne smejo intervenirati v državah članicah v zakonodajnih, političnih procesih, če zadeva ni v pristojnosti EU, temveč v pristojnosti držav članic," je prepričan poslanec dr. Milan Zver.
Dr. Milan Zver je v pogovoru tudi dejal, da evropske institucije v zadnjem mandatu niso bile naklonjene evropski kmetijski politiki, niti industriji, še manj avtomobilski industriji, ki je bila nekako vedno v ospredju evropskega gospodarstva. "EU je zmanjševala vlogo kmetijstva, tudi s proračunom, ki je izjemno okrnjen," je poudaril poslanec. Spomnil je, da je na Nizozemskem propadlo nekaj tisoč kmetij, ker so leve vlade kmetom močno poslabšale pogoje. Vseeno pa poslanec ugotavlja, da so se ljudje začeli zavedati pomena kmetijstva predvsem zaradi prehrambene varnosti in da se levim politikam na tem področju upirajo. "Nizozemska je tipičen primer, kjer je socialistična stranka, ki jo je vodil Frans Timmermans, evropski komisar, ki je vodil tudi vse, kar je bilo povezano z reformo kmetijske politike znotraj EU, gladko izgubila volitve," je povedal poslanec in dodal, da je tudi stranka kmetov na Nizozemskem na zadnjih volitvah dobila prepričljivo število glasov.
Glede nezakonitih migracij je poslanec poudaril, da so velik problem nezakonite migracije, ki jih vodijo tihotapci, ki so tudi pripadniki bivših obveščevalnih služb in pa nevladne organizacije, ki pomagajo pri tihotapljenju ljudi. "Nekatere nevladne organizacije so celo financirane s strani določenih držav članic in evropskih institucij, zato sem zahteval podatke in hkrati tudi dal predlog, da tiste nevladne organizacije, ki pomagajo pri tihotapljenju ljudi, niso upravičene do evropskih sredstev. Prepričan sem namreč, da z javnimi sredstvi ne moremo podpirati kriminala," je poudaril dr. Zver. Tudi države članice zaradi nezakonitih migracij zapirajo notranje meje, pri čemer je poslanec prepričan, da schengensko območje mora obstajati, čeprav trenutno slabo deluje. "Schengensko območje je pomembno za delovanje notranjega trga EU," je povedal poslanec in izrazil upanje, da se bo kmalu vzpostavilo normalno stanje. Prav tako pa tudi, da bosta v schengensko območje priključeni Bolgarija in Romunija ter da se bo EU razširila z državami Zahodnega Balkana.
Poslanec, ki je tudi stalni poročevalec Evropskega parlamenta za program Erasmus+, poudarja, da je omenjeni program pomemben, ker je močno povezan z mladimi in njihovo mobilnostjo. "Vključeni v program Erasmus+ so bolj uspešni v poklicni karieri, v poslovnem svetu, so aktivni državljani, so tudi bolj volilno aktivni, tako da je od omenjenega programa vsestranska korist," je povedal poslanec. Dodal je, da je v pogajanjih z Evropsko komisijo in Svetom uspel povečati proračun za omenjeni program. "30 milijard evrov je veliko, a kljub temu še vedno veliko mladinskih programov ni sprejetih. Ker bodo sedaj kmalu na vrsti pogajanja za naslednjo finančno perspektivo, bomo skušali še podvojiti proračun za omenjeni program," je povedal poslanec.
V zvezi z demografskimi izzivi je poslanec povedal, da evropske politike ne gredo v smeri podpore tradicionalne družine. "Veliko resolucij se sprejema o LGBT skupnosti, pa o različnih manjšinah, ne najdemo pa resolucij o, na primer, položaju kmečkih žena, razvoju podeželja in podobno. Politična paradigma evropskih institucij, zlasti Evropskega parlamenta, se je v zadnjem mandatu močno preusmerila na levo, in to moramo naslednje leto, ko bo priložnost za to in ko bodo evropske volitve, spremeniti," je poudaril poslanec.
Ob zaključku je še dejal, da je bilo sodelovanja med slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu v zadnjem mandatu premalo in da pogreša bolj korektno sodelovanje, četudi se poslanci med sabo pri vsebinskih temah razhajajo.