Od podpisa bolonjske pogodbe leta 1999 se je evropski visokošolski prostor močno poenotil. Vse pridružene države so vzpostavile tristopenjski visokošolski študij. Po koncu prvega desetletja reforme pa ostaja tudi veliko odprtih vprašanj. Za Evropsko ljudsko stranko je mnenje o napredku bolonjskega procesa in vlogi evropskih inštitucij v procesu pripravljal dr. Milan Zver.
Odbor za kulturo in izobraževanje Evropskega parlamenta je danes obravnaval poročilo o prispevku evropskih institucij h konsolidaciji in napredku bolonjskega procesa. Od petindvajsetih prisotnih poslancev jih je za poročilo glasovalo dvaindvajset, proti sta glasovala dva. Za Evropsko ljudsko stranko je stališče o poročilu pripravil dr. Milan Zver, glavni poročevalec za Evropski parlament pa je bil evropski poslanec Luigi Berlinguer.
Od podpisa bolonjske pogodbe leta 1999 se je evropski visokošolski prostor močno poenotil. Vse pridružene države so vzpostavile tristopenjski visokošolski študij. Začetnim 29. državam podpisnicam pogodbe se je do konca desetletja pridružilo še novih 18 držav.
V drugem desetletju ostaja glavni cilj bolonjskega procesa enakovredno priznavanje diplom oziroma kvalifikacij iz katerekoli univerze v EU po vseh državah članicah EU. Nadaljnji korak je zato vzpostavitev in razvoj sistema evropskih diplom.
Po koncu prvega desetletja reforme je tudi veliko odprtih vprašanj. Uvajanje tristopenjskega sistema je v nekaterih državah prineslo precej težav, saj je pobuda za spremembo sistema prišla iz vladne ravni in je same univerze še niso popolnoma posvojile. Poleg tega države za učinkovito izpeljavo reforme niso namenile dovolj finančnih sredstev.
Večina držav, ki sodelujejo v bolonjskem procesu, na žalost še vedno ni vzpostavila nacionalnih okvirov kvalifikacij, ki bi bili povezani z okvirom kvalifikacij evropskega visokošolskega prostora. Tudi to močno zavira poenotenje evropskega visokošolskega prostora.
Eden izmed ciljev bolonjske reforme je vzpodbuditi evropske univerze k bolj odgovornemu ravnanju glede na potrebe družbe in potrebe trga delovne sile. Na žalost pa danes še vedno velja trditev iz lizbonskega dokumenta, da evropske univerze kljub precej visoki kakovosti poučevanja ne zmorejo izraziti svojega celotnega potenciala, da bi spodbudile gospodarsko rast, socialno kohezijo in izboljšale kakovost in količino delovnih mest. Zato se mora visokošolska reforma nujno nadaljevati tudi v tem desetletju.
Poročilo priporoča tudi boljše sodelovanje med evropskim visokošolskim prostorom (EHEA) in evropskim raziskovalnim prostorom (ERA): Vključitev doktorskega študija kot diplome tretjega cikla v bolonjski strukturi diplom predstavlja glavno povezavo med visokošolskim izobraževanjem in raziskovalno dejavnostjo.
