Evropski poslanec dr. Milan Zver se je v Brežicah udeležil javne tribune civilne iniciative združujemo za prihodnost. Spregovorili so o evropski kmetijski politiki in položaju kmetijstva v Sloveniji.
Na javni tribuni sta sodeloval še mag. Miran Naglič, vodja sektorja za kmetijsko svetovanje pri KGZS in Rok Roblek, predsednik Zveze Slovenske podeželske mladine. Pred javno tribuno se je predsedniški kandidat SDS in NSi dr. Milan Zver sestal z županoma občin Brežice in Krško, obiskal pa je tudi brežiško podjetje Kovis.
Dr. Milan Zver je uvodoma pojasnil zgodovino skupne evropske kmetijske politike. Ta je stara 50 let, morda so s pripravami nanjo začeli že prej, in sicer s ciljem, da v Evropi preprečijo lakoto. Najprej je s kmetijsko politiko začela majhna skupina držav, vse več pa se jih je pridruževalo in dosegli so »fenomenalne rezultate«. EU je glede tega že v 70 letih imela nekatere presežke na posameznih področjih. Tudi proračun na tem področju je bil v začetku izjemno velik, je pojasnil predsedniški kandidat. Leta 1985 je tako šlo skoraj tri četrt proračuna le za kmetijstvo, zatem pa so začela sredstva upadati.
Cilji pa so po besedah dr. Milana Zvera tudi danes približno enaki: hrana mora biti varna in zdrava, čemur se namenja tudi veliko denarja. Poleg tega je pomembno, da je hrana cenovno dostopna in da se pravična plačila zagotavljajo za proizvajalce hrane, kmete. Pri tem ni prepričan, da je ta cilj dosežen. Od leta 1985 naprej so se namreč cene energentov, ki se uporabljajo v kmetijstvu, povečale za okoli 220 odstotkov, medtem ko so se cene kmetijskih proizvodov le za 50 odstotkov, surovine pa za okoli 160 odstotkov, je pojasnil.
Ta hip se tako po njegovih ocenah v Evropi s kmetijstvom vsaj v ekonomskem smislu ne splača preveč ukvarjati. So pa zato nekatere intervencije in plačila iz prvega stebra ali tudi projekti za razvoj podeželja iz drugega stebra taki, da vendarle ohranjajo kmetijsko proizvodnjo na dovolj zanesljivi ravni, je dejal. Dr. Milan Zver meni, da je evropsko kmetijstvo pred velikim problemom, ki ga deli tudi Slovenija. To je premalo mladih v kmetijstvu.
Povedal je, da se v Evropskem parlamentu večkrat srečuje s skupinami mladih tako iz Slovenije kot iz drugih držav, pri čemer jim med drugim pomaga tudi pri pripravi raznih konferenc. Ukvarjajo se s temami kot je vprašanje, kako narediti kmetijstvo bolj atraktivno za mlade, kako jim omogočiti lažji prevzem kmetij in kakšne ukrepe je treba uvesti. Tudi nova kmetijstva politika ponuja nekaj novega za mlade, priznava predsedniški kandidat, pri čemer navaja denimo nove sheme in podporo za kmete začetnike. Tudi v Sloveniji imamo po njegovih besedah te ukrepe, ki bi morali spodbujati, da bi se mladi čim aktivneje in bolj množično vključevali v kmetijsko proizvodnjo, vendar se ne. Problem Milan Zver zaznava v tem, da imamo v Sloveniji še manj mladih starih pod 35 let oz 40 kot je povprečje v EU. To pomeni, da bomo morali v Evropi nekaj narediti, če bomo želeli imeti normalno preskrbo s hrano, je opozoril.
Sicer je po besedah kandidata SDS in NSi evropsko kmetijstvo dokaj odprto, okoli 40 odstotkov pridelkov uvažamo, prav toliko izvažamo iz svetovnega trga. So pa pogoji pridelovanja v Evropi bistveno težji kot drugod, denimo v Ameriki, kjer veliko lažje in ceneje pridelujejo hrano, je pojasnil. Medtem imamo v Evropi nekatere prednosti, denimo boljše vodne vire in boljšo prst. Prav tako je po njegovih besedah pomembno, da je v Evropi nadzor nad kakovostjo hrane večji kot v svetovnem kmetijstvu. V svetu namreč kar 52 odstotkov vseh pridelanih antibiotikov ne pojedo ljudje, temveč živali, da živina hitreje raste.
V Evropi je nadzor boljši. Zato bomo po prepričanju dr. Milana Zvera Evropejci v prihodnosti jedli bolj zdravo hrano, bo pa nekoliko dražja, kot če bi jo kupili na svetovnih trgih.
Največji problem slovenskega kmetijstva pa je samooskrba, opozarja Milan Zver. Imamo namreč premalo obdelovalne zemlje, poleg tega pa opuščamo proizvodnjo, tudi tam, kjer bi jo lahko imeli več. Izpostavlja področje pridelave zelenjave, kar je bilo včasih dobro razvito, prav tako sadjarstvo. Ta hip je sicer zadovoljivo področje govedoreje, pridelava mleka in jajc. Spomnil je tudi, da smo v Sloveniji pred drugo svetovno vojno cveteli tudi na kmetijskem področju, kasneje z različnimi formulami kmetijstvo uničevali, v zadnjih 20 letih pa ga nismo uspeli dovolj rešiti.
Dr. Milan Zver ocenjuje, da bi s sistemskimi ukrepi lahko povečali samooskrbo s hrano, vendar to ne bi bilo dovolj. Tudi kot potrošniki bi namreč morali spodbujati revitalizacijo kmetijstva tako, da bi kupovali lokalno, domače in sezonsko hrano, je prepričan. Prav tako bi lahko po njegovem mnenju s prehranjevalnimi navadami vplivali na ponovno oživitev kmetijstva. Strukturo kmetijstva pa lahko, je dodal, spremenijo tudi razne bioelektrarne.
Milan Zver je izpostavil vprašanje, ali je sama pomoč iz Bruslja v sklopu skupne kmetijske politike pozitivno vplivala na našo samooskrbo. Prepričan je, da ne. Po njegovih besedah morda za soliden položaj predelovalcev, ne pa na večjo proizvodnjo. Skupna kmetijska politika v EU tako odpira tudi vrsto vprašanj, denimo pravična plačila v prvem stebru, je pojasnil.
Kot dobro pa je dr. Milan Zver na tem mestu izpostavil zadnje »zemljevide« glede omejenih možnosti pridelovanja, ki jih je Slovenija poslala v Bruselj. Kaže namreč, da bo Slovenija dobila odobrenih 80.000 hektarjev več teh območij in tako tudi veliko več denarja. Pozdravlja tudi odpiranje shem za male kmete, saj bodo tako lahko dobili pavšal, od 500 do 1000 evrov na kmetijo letno. Prav tako se odpirajo dodatne sheme za mlade kmete začetnike.
Mladim bo treba po mnenju dr. Milana Zvera kmetijsko dejavnost tako približati, da bodo v tem videli tudi atraktivno dejavnost in ne le možnost zaslužka.