Evropski parlament je v torek, 28. aprila 2015, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu s 557 glasovi za, 119 proti in 16 vzdržanimi podprl poročilo o reformi evropskega visokega šolstva.
Poročevalec za Evropsko ljudsko stranko, dr. Milan Zver, je ob tem spomnil, kakšne prednosti prinaša bolonjska reforma v sistem evropskega visokega šolstva. Poudaril je, da "lahko reforma ključno prispeva k večji zaposljivosti mladih v Evropski uniji, hkrati pa spodbudi socialno kohezijo, gospodarsko rast in močnejšo zavezo Evropi znanja."
"Bolonjska reforma je primer dobrega sodelovanja več udeležencev. Vključuje 47 držav, Evropsko komisijo, Svet Evrope, Evropsko študentsko zvezo, socialne partnerje in številne druge posvetovalne člane", je poudaril in dodal, da je napredek na tem področju viden. "V 16 letih smo ustvarili enotni evropski visokošolski prostor, kjer so skoraj vse univerze uvedle sistem treh ciklov: dodiplomski študij, magistrski študij in doktorat. Študiji na različnih univerzah so postali bolj kompatibilni. Uvedli smo Evropski kvalifikacijski okvir, sistem kreditnih točk, evropski potni list znanj Europass ter mnoge sisteme za spremljanje kakovosti študija," je dejal.
"Čaka pa nas še veliko dela, saj bolonjska reforma med drugim ni dosegla enega najpomembnejših ciljev, to je zmanjšati brezposelnost med mladimi. Ob koncu leta 2014 je bilo med mlajšimi od 25 let v EU še vedno okrog 5 milijonov nezaposlenih, obenem pa skoraj 3 milijone nezasedenih delovnih mest", je bil kritičen dr. Milan Zver.
"Od začetka krize v letu 2008 ima EU težave tudi s financiranjem izobraževanja, zato je nujno iskati dodatne vire v gospodarstvu, v sodelovanju z raziskovalci itd. Problematična je tudi definicija avtonomije univerze. Sodobna univerza je preveč regulirana, skoraj podržavljena in potrebno jo je osvoboditi spon," je dejal ter dodal, da "raznovrstnost financiranja visokega šolstva najbolje zagotavlja njegovo neodvisnost."
"Če želimo doseči vse te cilje, mora biti visoko šolstvo fleksibilno. Bolj kot podatke mora posredovati kompetence ter znanje, ki je uporabno. Upoštevati mora potrebe študentov, trga dela, gospodarstva in družbe nasploh," je še med drugim povedal dr. Milan Zver.
