Evropski poslanec dr. Milan Zver je bil gost oddaje Sreda v sredo z voditeljem Borisom Cipotom. Oddaja je nastala le nekaj dni po 26. kongresu Evropske ljudske stranke v Zagrebu, zato je bil uvodni del oddaje namenjen kongresnemu dogajanju, izvolitvi Donalda Tuska kot novega predsednika EPP in vsebinam 11ih resolucij, ki so jih sprejeli delegati EPP iz 40 držav, v nadaljevanju pa je bilo govora tudi o drugih aktualnih temah.
»Donalda Tuska bo kot predsednika EPP čakalo kar nekaj težkih vprašanj, tako v prihodnjem letu vprašanje statusa madžarskega Fidesza, kot tudi vsebinskih oziroma programskih vprašanj, med njimi tudi tega, da bodo v evropskih institucijah delovali bolj skladno z načeli in programskimi izhodišči Evropske ljudske stranke,« je dejal dr. Zver, ki pa ne dvomi, da mu pri opravljanju te pomembne funkcije ne bi uspelo, saj je odprt za dialog, strpen in ima veliko političnih izkušenj. Kar se tiče resolucij, sprejetih na tokratnem kongresu, pa je dr. Zver izpostavil predvsem resolucijo, povezano z ekologijo. »Stranka je potrdila zavezo okoljskim ciljem, a istočasno izpostavila ustvarjanje delovnih mest,« je poudaril evropski poslanec. Tudi druge zanimive resolucije, o digitalizaciji – kjer je SDS med prvimi v letošnjem letu poudarila pomen digitalne prenove oziroma preobrazbe –, o evropskem kmetijstvu, ki precej trpi zaradi uvedbe carin, analizirali smo razmere v Venezueli, Turčiji dali jasen signal, da kar počne v Vzhodnem Mediteranu, kjer raziskuje morje v okviru EU, ni sprejemljivo. »Skratka v resolucijah smo se dotaknili vseh aktualnih tem,« je poudaril dr. Zver.
»Ko je Evropska komisija v odhodu dala pozitiven signal glede hrvaške usposobljenosti v zvezi z vstopom v schengensko območje, je moje stališče jasno: tako Hrvaška, kot Romunija in Bolgarija, ki prav tako že dolgo čakata na vstop v schengen, bi v to območje že morale vstopiti,« je dejal evropski poslanec in dodal, da je pomik shengenske meje južneje od nas v slovenskem nacionalnem interesu. Prav tako je dr. Zver dodal, da bi veljalo pospešiti postopke širitve Evropske unije.
V nadaljevanju sta sogovornika spregovorila o "razpokah" med zahodnimi in vzhodnimi članicami EU, ki jih bo morala nova EU komisija, na čelo katere je bila izvoljena nemška predstavnica Von der Leynova, še kako upoštevati pri krmiljenju Evropske unije v naslednjih petih letih. Prav tako je dr. Zver spregovoril o različnih političnih strankah, ki v tem mandatu delujejo v Evropskem parlamentu in opisal način delovanja v tako politično razdrobljenem parlamentu in poudaril, da je ideološko tudi ta hram demokracije razdeljen na levo in desno, ne glede na formalne koalicije, ki se morda sklepajo.
Z dr. Milanom Zverom sta govorila tudi o projektu Erasmus+, ki bo v naslednjih mesecih moral prestati trialog med EU parlamentom, Evropsko komisijo in Evropskim svetom, do leta 2027 pa naj bi zajel kakih 12 milijonov mladih Evropejcev. »Opazili smo izjemno pasivnost Evropske komisije, zato sem začasno prekinil pogajanja,« je povedal dr. Zver in dodal, da se je bilo lažje pogajati s finskim predsedstvom kot Evropsko komisijo. »Učinek začasne prekinitve pogajanj je bil dober in mislim, da bo kmalu prišlo do tretjega niza pogajanj in pričakujem, da bomo uspeli uskladiti 90% besedila,« je poudaril poslanec. »Vesel sem, da smo vsebinske stvari v teh pogajanjih pripeljali skorajda do konca in mislim, da bi to bilo v naslednjega pol leta veliko težje,« je dodal evropski poslanec. Opozoril je, da program Erasmus+ ni več zgolj program za študente, temveč pomeni krovni program za vse različne programe, ki so obstajali prej in za izjemno raznolike skupine ljudi (odrasle, športnike, trenerje, vrtčevske otroke, dijake, …). »Erasmus+ je eden najboljših in najbolj prijetnih evropskih programov in je ena najboljših naložb v prihodnost Evropske unije,« je ob tem povedal evropski poslanec.
Kar se tiče ilegalnih migracij in varnosti, pa je dr. Zver prepričan, da nikakor ne bi smeli opustiti programa v povezavi z ilegalnimi migracijami. »Čimprej moramo kadrovsko popolniti Frontex, utrditi zunanje meje, da bomo lahko sprostili notranje meje,« je poudaril evropski poslanec in ob tem spomnil tudi na pomen oblikovanja evropske vojske znotraj ovira Severnoatlantskega zavezništva.
Nazadnje pa je dr. Milan Zver spregovoril tudi o Brexitu in dejal, da letos Brexita še ni pričakovati, bo pa po njegovem mnenju vse odvisno od parlamentarnih volitev. »Si pa želim, da bi Britanci iz EU odšli na urejen način, ne pa na neurejenega. Neurejen Brexit bi bil mnogo slabši za Britance kot za EU,« je še dejal evropski poslanec in kot manj verjeten scenarij izpostavil, da bi se Britanci vendarle odločili, da ostanejo del EU.