V medijih in na socialnih omrežjih se je v zadnjih dneh pojavilo mnogo netočnih in neresničnih zapisov glede glasovanja evropskih poslancev o resoluciji glede pravice do vode.
Namigovanje na to, da skupina ELS/EPP, katere član je tudi dr. Milan Zver, ne podpira pravice vseh državljanov do vode, je zavajajoče.
Na plenarnem zasedanju 8. septembra 2015 v Strasbourgu sta bili predloženi dve resoluciji, ki sta se obe zavzeli za spoštovanje pravice vseh državljanov do vode in sanitarne ureditve.
1) resolucija poročevalke iz poslanske skupine GUE http://goo.gl/RRb1XZ in
2) resolucija poslanske skupine EPP ter ECR http://goo.gl/evcztC.
Dr. Zver je podpiral resolucijo skupin EPP in ECR, ki je bila kvalitetnejša in ki med drugim poudarja, da:
- so oskrba z vodo in sanitarne ureditev storitve v splošnem interesu in ne trgovsko blago
- je popolno izvajanje človekove pravice do vode in sanitarne ureditve bistvenega pomena za življenje
- morajo prihodki iz upravljanja voda pokriti stroške upravljanja ter izboljšav in da mora biti javni interes zavarovan
- da je pravica do vode in sanitarij, do zadostnega in varnega fizičnega dostopa v zdravih pogojih za domačo in osebno uporabo, ki zagotavlja zasebnost in zagotavlja človekovo dostojanstvo človekova pravica vsakogar, brez diskriminacije
- podpira razvoj sistemov socialne politike (npr sheme cenovno dostopne vode), da se zagotovi dostop do vode in sanitarnih storitev za ljudi, ki si ne morejo privoščiti ali pa nimajo dostopa do teh storitev
- da so regionalne in lokalne oblasti dolžne zagotoviti univerzalni dostop do vode, ki zagotavlja, da so izbrani najbolj primerni operaterji in da javnosti zagotavljajo kakovostno in varno pitno vodo in sanitarno ureditev, hkrati pa varujejo javne interese
- da je treba upoštevati posebno naravo vodnih in sanitarnih storitev v vseh trgovinskih sporazumih, o katerih se pogaja EU.
Potrebno je razlikovati med podelitvijo koncesije in privatizacijo. Nihče ne more zagotoviti, da bo javna služba zagotovila večjo kvaliteto in nižjo ceno pitne vode za gospodinjstva, kot jih lahko zagotovi koncesionar, operater. Regionalne in lokalne oblasti dolžne nadzorovati, da so izbrani najbolj primerni operaterji in da javnosti zagotavljajo kakovostno in varno pitno vodo in sanitarno ureditev, hkrati pa varujejo javne interese ter da morajo prihodki iz upravljanja voda pokriti stroške upravljanja ter izboljšav. Vprašanje, ali bo operacije na terenu izpeljala javna služba ali koncesionar, je manj pomembno od kakovosti usluge, katere končni odjemalec so državljani.
