Evropski poslanec dr. Milan Zver je bil danes v Ljubljani gost soočenja Slovenian Business Cluba, kjer je skupaj še z drugimi kandidati za evropske poslance spregovoril o kmetijstvu v EU.
Kot je uvodoma povedal poslanec so evropske institucije na področju kmetijstva v zadnjem mandatu sprejemale dokumente, ki niso bili dobri. "Zadnja reforma pod Timmermansom, je bila izjemno slaba za kmete, tako da smo v zadnjih letih izgubili približno 3 milijone kmetij v EU, in glede na to, da smo jih imeli 9 milijonov, je to kar velika številka. Gre pa predvsem za majhne kmetije, manjše od 5 hektarjev. Sprašujem se, ali ni bilo sprejemanje slabih ukrepov namensko. Leva paradigma namreč ne mara kmetijstva in želi prehrambeno industrijo narediti odvisno," je povedal poslanec.
Nadaljeval je, da kmetijstvo ni glavni dejavnik ki onesnažuje okolje, kar najbolj razširja politična levica, ampak so mnogi drugi. "Kmetijstvo je močno zmanjšalo toplogredne pline, več kot druge gospodarske panoge, in kmetijstvo ne bi smelo biti tarča politike, zato so se tudi kmetje bolje organizirali in zadnje demonstracije kmetov so bile res ostre in so bile sporočilo politiki naj neha," je dejal poslanec. "Da smo eno tretjino kmetijstva izgubili v zadnjih letih, je alarmantno, ker 40% hrane uvažamo in enako izvažamo in imamo odprto ter ranljivo kmetijstvo," je še dejal dr. Zver.
Na vprašanje, ali je kapitalizem kriv za današnje stanje v kmetijstvu, je dr. Zver odgovoril, da je proizvodnja znotraj kapitalizma in tržnega gospodarstva boljša, uspešnejša in učinkovitejša kot pa je bila v času socializma in tudi zaščita kmeta je danes bistveno večja tudi zaradi skupne evropske politike. "Večina slovenskih kmetov ne bi bila konkurenčna, če bi bili zgolj na trgu s svojo proizvodnjo," je prepričan poslanec, ki je dodal, da gre evropska kmetijska politika nasproti kmetu s subvencijami in mnogimi stvarmi, včasih pa mu tudi zagreni življenje s kakšnimi direktivami in omejitvami. "Slovenija ima pri kmetih specifične težave. Seveda se ne da primerjati slovenske gorske kmetije s francosko kmetijo, kjer se ne vidi konca njive. Torej kmetje imajo drugačne pogoje pridelovanja, tako bi morala tudi slovenska država postopati bolj aktivno in pomagati kmetijstvu, če hočemo do neke mere ohraniti samooskrbo," je poudaril poslanec.
Po njegovem mnenju je svojevrsten paradoks, da EU kupuje goveje meso iz Južne Amerike, kjer se govedo prehranjuje tudi z veliko antibiotiki. "Omejiti bi morali uvoz, saj imamo sami dovolj možnosti, da prehranimo EU, ampak neverjetno je, kako zelo so fokusirani napadi iz politične levice na kmete oziroma pridelovalce govejega mesa. Mislim, da zadaj obstaja naveza med multinacionalkami, ki imajo projekte za proizvodnjo govejega sintetičnega mesa in nevladniki, ki to zelo podpirajo in istočasno škodijo slovenskemu ter evropskemu kmetu," je še dodal poslanec.
Po njegovi oceni sta v slovenskem kmetijstvu dve ključni težavi - eno je demografija, drugo pa, da mladi kmetje ne dobijo zemlje. "Demografsko je težava, da mladih kmetov ni veliko, in pa, da ne morejo priti do zemlje, ker ima država monopol pri gospodarjenju. Država bi morala trg kmetijskih zemljišč sprostiti," je prepričan poslanec.
Z dokumentom Fit for 55 pa je po besedah dr. Zvera Evropa šla predaleč. Z njim bo zmanjšana konkurenčnost evropskega kmetijstva in gospodarstva. "Seveda je treba iti v smer zelene tehnologije, a ti ukrepi morajo biti dobro premišljeni, ne pa politično izbrani. Nekateri politiki so kar tekmovali med sabo, kdo bo predlagal bolj ostre ukrepe," je povedal poslanec in dodal, da v prihodnjem mandatu kaže na več desnih strank v Evropskem parlamentu, tako da bo ena prvih nalog, da se cilji iz dokumenta spremenijo, ne samo zaradi kmetijstva, ampak tudi zaradi gospodarstva.